Dr. Tamara Griesser Pečar je v uvodu knjige Dediščina molka zapisala: »Posebno pretresljivo je ravnanje komunistov z otroci svojih političnih nasprotnikov. V gozdu pri vasi Pevno se nahaja Matjaževa jama, kjer naj bi pobili otroke in mladoletnike, ki so bili najprej zaprti v Kamnitniku. Po pričevanjih je iz Matjaževe jame tekla kri v vas Moškrin in zastrupljala pitno vodo. Mnogi še vedno poskušajo politično, zgodovinsko in etično opravičiti storjene zločine, najpogosteje s sklicevanjem na antifašizem, a zamolčijo, da je bilo največje število zločinov storjenih prav na osvobojenih področjih tudi v povojnem času. Zakaj so komunistični zločini ostali nekaznovani? Kakšno sporočilo pošiljamo mladim ljudem z ignoriranjem teh zločinov? Ali je kaznovanje komunističnih zločinov treba imeti za maščevanje ali obveznost civilizirane družbe?«

Kardinal Vinko Puljić: »Pomembno je razodevati resnico, saj nas bo resnica osvobodila. Brez resnice ni prave katarze. Resnica mora biti vodilo pri vzpostavitvi zdrave družbe. Ni prav graditi prihodnosti na skonstruirani resnici oziroma na lažeh. Ni mogoče graditi zdrave družbe na nezdravih temeljih. Naj to delo vsaj delno osvetli preteklost, da bo mogoče graditi svetlejšo prihodnost.«

Odlomki iz knjige Dediščina molka:

Uničevalno  je deloval ideološki boj med dovčerajšnjimi znanci, prijatelji, celo v družini, kar je izzvalo bratomorno vojno. To potrjuje Titovo povelje: »Zapovedujem vsem tovarišem, vsem, ki govore nemško, naj takoj ponudijo svoje usluge kot tolmači in administratorji Nemcem. Ko so v teh službah, naj z največjo skrbjo sledijo akcijam vseh naših nasprotnikov. Nemcem naj prijavljajo vse posameznike in grupe, ki so nam nasprotne.«

29.-30. november 1943 na drugem zasedanju AVNOJ-a. Titova izjava na tem zasedanju: »Naša naloga je likvidirati notranje nasprotnike. Oni so nevarnejši od okupatorja. Nemce tolčejo Rusi in jih bodo dotolkli. Mi moremo  v zadevi NOB napraviti sorazmerno malo.«

Kot resničen namen komunističnega vodstva ni bila nacionalna osvoboditev, zato so se boja proti okupatorju lotili tako, da je to ustrezalo njihovim pravim ciljem: izzivati okupatorja k zločinskim represalijam zoper slovensko prebivalstvo. Sami so se pred okupatorjem umikali v varne gozdove, svojo morilsko moč pa znašali nad svojimi idejnimi in političnimi nasprotniki. Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo.

Dr. Miha Krek se je  trudil, da bi Angležem dopovedal, kaj se v naši deželi dogaja, kar je razvidno iz strogo zaupnega pisma Siru Georgu W. Rendelu z dne 1. junija 1943: »Komunisti se ne borijo proti okupatorju. Nadaljujejo s svojo revolucijo in nas ovajajo okupatorju. Pozivamo vas, da ne žalite čustev našega naroda z oddajami na londonskem radiju. Če ne morete povedati, da so naši partizani morilci, pa vsaj njihovih žrtev ne imenujte morilce.« Iz pisma 10. junija 1943: »Moj dragi Sir George! Partizani in komunisti so uvedli peklensko metodo pobijanja svojih slovenskih političnih nasprotnikov ali vzpodbudo nekaterih naših ljudi na nerazumne in prezgodnje akcije, tako da naše prebivalstvo uničujejo oboji, partizani in Italijani.«

Jernej: Proti koncu vojne sem imel šest let. Še vedno se dobro spominjam vojaške hajke spomladi 1944, ko so Nemci prodirali v vas. Poskušal sem zbežati ob vogalu hiše proti vratom ,da bi se skril. Nenadoma me je prijel neki partizan. Postavil me je na vogal hiše. Stavil mi je puško na ramo. Skrit za mano je streljal na prihajajoče Nemce. Torej, ta partizan me je izkoristil za živi ščit pred nemškimi streli, ki niso streljali name. Nemci so zasedli vas in jo požgali, partizani pa so se umaknili.

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Dediščina Molka, avtorica Milanka Dragar.

Komentiraj

Komentarji: