Po poklicu skrbite za izvajanje pravnega reda in za zagotavljanje varnosti človeka. Mislite, da bi lahko bile deležne podobne skrbi in varnosti tudi živali?

Moje mnenje je, da so vsekakor vse živali upravičene do svojih pravic in za zagotavljanje varnosti, predvsem pa da živijo srečno, veselo, zadovoljno življenje, pa naj bo to v družbi z ljudmi ali v naravi.

Mnogi si pri nas prizadevajo za živalsko policijo. Kaj pravite o tem?

Tudi sam bi si želel, da bi se v Sloveniji ustanovila »živalska policija« oz. služba, ki bi po vzoru nekaterih služb v tujini opravljala izključno dela na področju varovanja pravic živali in bi v skladu z zakonodajo obravnavala primere mučenja živali oz. vse dogodke, ki so povezani z živalmi.

Ivan Jurgec s svojim štirinožnim prijateljem

Imate morda kot policisti kakšne pristojnosti v primeru, če vidite mučenje živali oz. če vas kdo pokliče? Ali lahko kaj naredite po trenutni zakonodaji?

Da, tudi policisti imamo pristojnosti, da ob zaznavi suma mučenja živali ali drugih kršitev v povezavi z živalmi v skladu z zakonodajo ukrepamo. Ob zaznavi oz. po obvestilu ljudi ukrepamo, tako da najprej zbiramo obvestila o samem sumu mučenja oz. drugih kršitvah s tega področja, nato pa v sodelovanju s pristojnimi službami (ODT, sodišči, veterinarsko službo in drugimi) izvedemo ustrezne ukrepe. Zoper kršitelje podamo ali kazensko ovadbo ali pa jim je izrečeno plačilo kazni za storjen prekršek oz. se uvede zoper njih postopek pri pristojnem organu za izrek kazni. 

Slišali smo, da ste vegan?

Da. 1. 1. 2015 sem sprejel odločitev, da preidem na rastlinsko-vegansko prehrano in tako naredim spremembo v prehrani.

Kako bi opisali vaš prehod na vegansko prehrano?

V letu 2014 se je najprej v družini odločila najstarejša hči, da bo prenehala jesti meso. Seveda je bil to takrat, lahko rečem, zame nek šok, ker sem bil tako sam in tudi družina navajeni prehranjevati se z mesom. Seveda sva se z hčerko o tem tudi kar precej pogovarjala in mi je predstavila svoj pogled za to njeno odločitev. Predstavila mi je nekaj dokumentarnih filmov, raziskav in tudi knjige za to področje.

Po razmisleku in po vsem, kar sem prebral v različnih raziskavah o škodljivosti mesa in mesnih izdelkov ter drugih izdelkov živalskega izvora za zdravje ljudi, sem se odločil, da bom tudi sam prenehal z uživanjem mesa in da bom z jedilnika črtal še vse izdelke živalskega izvora (mleko in mlečne izdelke, jajca …). Seveda sem bil pred precej težko odločitvijo, saj je bil družinski jedilnik do takrat več ali manj povezan s prehrano z mesom oz. mesnimi in mlečnimi izdelki. Sam sem preživel precej časa in bral na internetu ter v knjigah, kaj jesti. Našel sem ogromno receptov, ki sem si jih izpisal in nato nekako načrtno začel s kuhanjem. Začetki so bili kar malo naporni in mi je morda tistih prvih nekaj mesecev nekaj manjkalo, vendar sem sedaj zelo hvaležen in vesel, da sem imel v sebi toliko moči, da sem nadaljeval in da se danes prehranjujem z rastlinsko–vegansko prehrano.

Sam vem nekaj, da takrat najverjetneje ne bi zmogel tega prehoda tako lahko, če se ne bi v letu 2013 odločil za precejšnje spremembe v mojem življenju in če ne bi začel s tako imenovanim delom na sebi.

Povedal bi še, da je bila moja takratna odločitev, da preidem na rastlinsko - vegansko prehrano povezana predvsem z zdravstvenimi razlogi, saj so me informacije, ki sem si jih pridobil, prepričale, da je način prehranjevanja brez mesa in mesnih ter mlečnih izdelkov najbolj koristno zame in v to sem danes še bolj prepričan. Nadalje pa sem se tudi poučil o učinkih svoje prehrane na okolje in videl, kako kruto se ravna z živalmi, zato je bila moja odločitev o rastlinski prehrani še toliko lažja. Konec koncev lahko rečem, da sem postal del ljudi ali gibanja na svetu, ki temelji na ljubezni in skrbi za naš planet ter ljubezni do vseh bitij, s katerimi si ga delimo.

Si kuhate sami?

Da, kuhamo si sami, predvsem pa sem tisti kuharski mojster kar jaz. Doma jemo samo rastlinsko–vegansko. Pri tem moram omeniti še to, da moja najmlajša hčerka ni veganka. Doma uživa hrano, ki jo skuham jaz in jo z veseljem poje, ima pa svobodno voljo, da jé hrano, kot sama želi, čeprav je to meso. Sam si seveda želim, da bi hčerka prešla na popolno rastlinsko - vegansko prehrano, saj je to najbolj zdravo zanjo, vendar, kot sem že rekel, odločitev je v njenih rokah.

Vam kuhanje vzame več časa kot prej? Kakšen je vaš jedilnik, manj ali celo bolj pester kot prej?

V kuhanju uživam in lahko rečem, da sem šele sedaj spoznal kuhanje v pravem pomenu besede in z veseljem lahko rečem, da je kuhanje veliko bolj pestro, raznobarvno, okusno, predvsem pa zdravo.

Kaj najraje jeste?

Vsaki dan jemo različno sadje (surovo ali smutije), najrazličnejše solate z različno zelenjavo, jedi iz krompirja in sladkega krompirja, različne rižote in testenine na zelenjavni osnovi, gobe, ajdovo kašo, kislo zelje, repo, žgance, veliko fižola, čičerike, leče, rdeče pese, različne zelenjavne mineštre, najrazličnejše oreščke, občasno tofu, seitan, itd. Na spletni strani www.vegan.si in drugje je veliko receptov, s pomočjo katerih kuhamo.

Verjetno bi si želeli večjo ponudbo veganske hrane v restavracijah in gostilnah?

Da, to bi si res želel, še posebej tukaj na Štajerskem, od koder sem, saj ni velike ponudbe veganske hrane v restavracijah in gostilnah kot na primer v notranjosti Slovenije, še posebej v Ljubljani, kamor večkrat zaidem in obiščem veganske restavracije, da se zdravo okrepčam.

Se vam zdi, da vas je kaj oviralo pri odločitvi za veganstvo?

Da, ovirala so me moja prepričanja in navade iz preteklosti, ker sem poznal samo en način prehranjevanja, in to z mesom. In ko sem se odločal, sem v sebi imel občutek strahu, kaj bodo rekli drugi oz. kaj si bodo o tem mislili. Kot sem že omenil, sem prepričan, da sem se tej skušnjavi uspešno uprl zato, ker sem v tistem času tudi spreminjal svoj način življenja.

Kako so to sprejeli vaši kolegi na delovnem mestu?

Da, to je bila kar težka odločitev. Tako v krogu družine, prijateljev in sodelavcev sem naletel na različne odzive in nekateri mi niso bili najbolj prijetni, ampak sedaj sem na vse dogodke iz preteklosti že pozabil, saj je zame pomemben današnji dan in življenje, ki je pred mano.

Vemo, da poklic policista zahteva dobro fizično pripravljenost, moč ter veliko energije? Kako vam to uspeva le z rastlinsko hrano?

Odkar se prehranjujem rastlinsko-vegansko, se počutim veliko bolj zdravega in tudi sem, saj v tem času še nisem bil bolan, morda kakšen manjši, krajši prehlad, ki je minil v dnevu ali dveh.  Dnevno jem zdravo prehrano in vem, kaj mi bo dalo energijo in kaj ne, vendar počnem še veliko drugih stvari, ki mi pomagajo, da sem najboljša verzija sebe na delovnem mestu. Meditacija in telovadba sta še druga dva načina, ki mi pomagata, da ostajam zdrav, čil in pripravljen na fizičen napor. Po mojem mnenju je rastlinska prehrana le en del celote. Za mentalno in fizično zdravje dnevno poskrbim, tako da se razgibam in umirim um. Ker nimam avta, sem neprestano na nogah in tako poskrbim za gibanje tudi, če zmanjka časa. Vsak dan naredim najmanj 10.000 korakov. Seveda pa imam tudi psa in vnukinjo in onadva poskrbita tudi za malo kardio telovadbe.

Večji del javnosti in tudi del stroke pa je prepričan, da smo lahko močni, dobro fizično pripravljeni, vzdržljivi in polni energije le, če jemo veliko mesa in ostalega živalskega? Kako je zdaj okrog tega pri vas?

Tako sem tudi sam mislil, ko sem imel razmišljanje preteklosti, kot jaz temu pravim. Danes, po spremembah v svojem življenju, pa zagovarjam, da je rastlinska prehrana zelo pomemben dejavnik za zdrav način življenja in da s tem nisi nič manj fizično vzdržljiv, močan in brez energije. Seveda bi pri tem omenil, da je potrebno biti fizično aktiven, da se je treba veliko gibati, telovaditi, razgibavati, biti veliko v stiku z naravo, imeti pozitiven pogled na življenje in seveda je potrebno tudi pri rastlinski–veganski prehrani gledati, da jemo zdravo hrano.

Zase lahko rečem, da sem po uvedbi spremembe svojega načina življenja, predvsem načina razmišljanja in po uvedbi seveda tudi rastlinske–veganske prehrane v svoje življenje poln energije in da sem bolj aktiven kot v preteklosti, kar se kaže tudi z rezultati v mojem življenju: napisani sta dve knjigi (Osebna zgodba policista (2016) in STRES, Odjebi! (2017)), piše se tretja, izvajam samostojna predavanja, organiziram predavanja …. V glavnem, idej za ustvarjanje je veliko in vsa so usmerjena v nudenje pomoči ljudem.

Seveda si želim, da bi pri ljudeh spodbudil razmišljanje o spremembi prehrane v njihovem življenju ter da bi pričeli z raziskovanjem vsega tega, kar slišijo ali od mene in od drugih, najsi bo to o rastlinski - veganski prehrani, zdravju ali o življenju na splošno.

Bi kaj sporočili predvsem mlajšim generacijam, ki si želijo biti močni, vzdržljivi in imeti mišice?

Predvsem si želim, da bi se tako mlajše generacije kakor tudi vsi nekoliko bolj podučili o prehrani in o vsem, kar je povezano z zdravjem oz. da bi postali osebni raziskovalci o tem ter se zavedali vpliva naših vsakodnevnih odločitev na naše življenje v prihodnosti. Vsak dan je odločitev v rokah vsakega posameznika oz. odločitev posameznika, kaj bo na njegovem krožniku.

Morda bi za konec v vaše raziskovalne namene predlagal v branje knjige npr. Kitajska študija (T. Colin Campbell), Proteinoholik (Garth Davis dr. med.), Meso je problem (Rip Esselstyn), Hipokrat je bil kuhar (Ivan Soče) in pa ogled kakšnega dokumentarnega filma npr. Cowspiracy, Zemljani, What the Health.

Pripravil: Stanko Valpatič

Vir: revija Osvoboditev živali, junij 2018, www.osvoboditev-zivali.org

Komentiraj

Komentarji: