Simpatična biatlonka Andreja Mali iz Kamnika. Največji uspeh v njeni bogati karieri je dosegla lansko sezono, ko je v mešani štafeti na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu osvojila drugo mesto. Je k njenemu uspehu, poleg veliko odrekanj in garanja na treningih, delno pripomogel tudi nov prehranjevalni režim? Malijeva je namreč v zadnjih letih postala zaprisežena veganka, kar pomeni, da je s svojega jedilnika umaknila vso prehrano živalskega izvora. Čeprav ima večina ljudi številne pomisleke glede rastlinske hrane, pa srebrna biatlonka pravi, da s takšnim slogom prehranjevanja lažje premaguje najhujše napore in se tudi boljše počuti.

Zakaj ste se odločili za veganski način prehranjevanja?

Pred približno sedmimi leti sem bila zaradi treningov, tekem in divjega življenjskega ritma zelo utrujena. Kri sem imela zelo slabo, brez obrambe, imunosti... Posledično sem redno zbolevala in bila zelo utrujena, težko je bilo trenirati kot sem si želela. Ali neham ali pa naredim spremembo. In sem jo, v prehrani. Takrat sem srečala kolega iz gimnazije, ki je prebolel raka in mi omenil prehrano po 4 krvnih skupinah. Takoj sem kupila knjigo in jo naštudirala. Tako se je začela moja pot spreminjanja, pa ne le v prehrani, ampak tudi duhovno. Tisto leto sem opustila vse mlečne izdelke. Mesa nikoli nisem oboževala, vendar je bilo že takrat veliko pritiska, da ga moram zaradi športa jesti. Jedla sem ga minimalno. Vsako leto sem se naučila kaj več o zdravi prehrani, brala knjige, srečevala ljudi... Že v enem letu se je moja kri za 100% izboljšala. Nisem več zbolevala in bila tako utrujena. Meso sem popolnoma opustila tri leta nazaj. Z vegansko prehrano sem pri mojih 35 letih in pri 23 letih treniranj in tekem, zopet bila enakovredna na tekmah, zdržala sezone brez bolezni. Ne le, da sem bila bolj zdrava in zopet konkurenčna, bolj se imam rada in sem bolj umirjena.

Andreja Mali: »Z vegansko prehrano sem pri mojih 35 letih in pri 23 letih treniranj in tekem, zopet bila enakovredna na tekmah, zdržala sezone brez bolezni. Ne le, da sem bila bolj zdrava in zopet konkurenčna, bolj se imam rada in sem bolj umirjena.«

Uradna medicina ni naklonjena veganstvu. Njihovo stališče je, da takšna hrana ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin, da nima dovolj različnih mineralov in vitaminov… Kako to, da vas to ni odvrnilo od vaše odločitve in kako odgovarjate na njihove očitke do rastlinske prehrane?

Nisem noben doktor, vendar prepričana sem, da veganska prehrana vse te stvari vsebuje. Dovolj vseh beljakovin, vitaminov, mineralov... Nikoli ne kompliciram. Ko me ena stvar zanima, jo naštudiram in nato uporabim v praksi. Zagotovo najdemo v veganski prehrani več vitaminov in mineralov kot pa v mesu. Vsi me sprašujejo, kaj pa beljakovine? V veganski prehrani najdemo vseh devet esencialnih aminokislin, ki jih telo ne zmore ustvariti sam in to v obilnih količinah, kot npr., stročnicah, leči, semen, zelenjavi, fižolu, oreščkih, kvinoji...Ko enkrat svoje znanje uporabim v praksi in na meni deluje, me ne more noben več prepričati drugače. To je izkušnja, zlata vredna zame. In na teh se učimo. Zato sem kljub očitkom in pritiskom vztrajala pri svojem in verjela vase. Ko se enkrat zaveš, da edino ti lahko vplivaš na svoje zdravje, boš naredil vse, da boš prijazen do svojega telesa.

Kako pa so se na vaš nov prehranjevalni slog odzvali vaš strokovni štab, zdravniki, prijatelji športniki?

Kogarkoli poznam je bil v tej »bitki« na začetku sam, zato ni bilo lahko. Kar naenkrat si sam in te v skupini nihče ne razume, ti pa veš, da je zate to dobro, ne samo to,veš, da je dobro tudi za druge. Na začetku se še trudiš dopovedati, razložiti, prepričati... Le sam si jim lahko vzor in dokaz. Potem spustiš in pridejo ljudje, prijatelji, ki te podprejo, te naučijo še več. In potem se naučiš sprejeti, sebe, in s tem daš možnost tudi drugim, da te enkrat sprejmejo. Navsezadnje moraš biti ti tisti, ki mora verjeti.

Andreja Mali: »Prehrana v športu igra zelo pomembno vlogo. Zato je veganska prehrana lahko konkurenčna prednost.« Foto: Tomaž Šušteršič

Kako se je vaše telo odzvalo na nov način prehranjevanja? Kakšne spremembe ste zaznali, tudi pri treningu, po treningu? Ali so tudi testiranja pokazali, da takšna hrana ugodno vpliva na vašo vzdržljivost?

Vsako leto v teh sedmih letih sem kakšno stvar opustila in z vsakim opustkom sem se počutila bolje in bila bolj zdrava. Dodala kakšno novo stvar, ki mi je dobro dela. Na začetku sem bila malo zmedena kje dobiti vso energijo in beljakovine. Bolj ko sem brala, več sem vedela in tudi našla, kar sem iskala. Bila sem prijetno presenečena in hkrati zelo vesela, da je zelo enostavno. Tudi s prihodom športno veganskih izdelkov v Slovenijo sem se oddahnila in zajela veliko žlico izdelkov Brandon Brazierja in se še močneje pognala. (smeh) Danes že v Sloveniji izdelujejo veganske športne dodatke, veganske energijske ploščice kot so Whool Food endurance od Vegalifa, ki mi pomagajo pri napornih treningih. Z izboljšanjem zdravja se je izboljšalo tudi počutje. Razna vnetja in poškodbe so se končala. Telo je postalo lažje, ni bilo več napihnjenosti. Sedaj zdržim najtežje treninge v svoji karieri. Kar je zame največ, zdržim celo sezono do konca, ne da bi se preutrudila in zbolela, hkrati pa še vedno uživam na vsaki tekmi, treninga pa se vsakega posebej zelo veselim. Regeneracija je danes veliko boljša.

Ste vi v biatlonskem športu edina veganka ali se tudi ostali že zanimajo za rastlinsko prehranjevanje?

Sem edina, kolikor vem. Navdušila sem eno od naših mlajših tekmovalk. Bolj kot športniki se za vegansko prehrano zanimajo naši kuharji, ki vedno »odškrtnejo« del obroka, ki ga zame pripravijo. (smeh)

Vedno več vrhunskih športnikov se odloča za veganstvo. Zakaj mislite, da je tako? Je to lahko konkurenčna prednost pred tekmeci?

Predvsem zaradi boljšega počutja, hitrejše regeneracije, še večjega izkoristka energije, pa zaradi zavedanja, kaj počnemo s svojim telesom. V vrhunskem športu svoja telesa »gonimo« čez mejo in nato vase zmečemo vse, kar nam pride pod nos. Naša iluzija je, da je to zdravo, ker se nikjer ne pozna, saj s treningi vse pokurimo. Vendar, ko se enkrat zagledaš… kaj počneš s svojim telesom, poskušaš spremeniti te navade, ki si si jih nadel skozi leta in zagledaš kako zelo škodijo tvojemu zdravju, kaj šele športnim rezultatom. Prehrana v športu igra zelo pomembno vlogo. Zato je lahko to konkurenčna prednost.

Ultratriatlonec in vegan Rich Roll v svoji knjigi Ultraman prav tako pravi, da je rastlinska hrana najhitrejše sredstvo regeneracije po treningu in poglavitni dejavnik njegovega uspeha. Zakaj naj bi veganska hrana omogočala hitrejšo regeneracijo?

Ljudje smo v osnovi  zelo zakisani, polni strupov..., od tod toliko bolezni, utrujenosti. Gre za veliko let, ko ne delamo dobro svojemu telesu (jemo vse, brez zadržkov, brez zavedanja, in v telesu se nalaga). Nič drugače ni v športu in hkrati vrhunski šport zna biti še dodaten stres za telo. Veganska prehrana temelji predvsem na bazični prehrani, ki razstruplja, odplavlja strupe iz telesa in daje novo, svežo energijo. Že z intenzivnimi treningi telo dodatno zakisamo in, če nato pojemo še hrano, ki zakisa telo, smo naredili veliko škodo. Enostavno, ko zaužijemo vegansko prehrano, ne obremenimo dodatno telesa, vendar mu damo novo, svežo moč.

Opišite nam vaš rastlinski športni jedilnik? Če bi se morda še kdo od ljubiteljic in ljubiteljev športa odločil za veganstvo, na kaj mora biti pozoren?

Dan začnem s stisnjeno limono v topli vodi. Sledi naravno stisnjen sok, ponavadi iz korenčka, jabolka, ingverja in špinače ali bogat in dober sadno – zelenjavni smuti. Potem odvisno od treningov, ponavadi naredim šejk z mlekom, seveda s sojinim, riževim, kokosovim ali mandljevim, s suhim sadjem, oreški, semeni, kosmiči – vse je seveda brez glutena. Pred, med in po treningu kakšno vegansko energijsko ploščico od Vegalifa. Po intenzivnem treningu pa še šejk, ki je podoben kot zjutraj, le da  dodam še stvari za hitrejšo regeneracijo. Uporabljam rastlinske beljakovine (konopljine, riževe, grahove). Sledi kosilo, kjer je vedno veliko zelenjave, zelenjavne juhe, zelena solata, različne kombinacije kaš (ajdova, prosena..), rjavi basmati riž, kvinoja, pirine testenine, sladki krompir, tofu, palačinke... Če imam še popoldanski trening, so kosila potem lažja. Večerje so podobne kosilom, uporabim različne kombinacije. Doziranje je odvisno od dnevnega treninga. Kuham večinoma sama, tudi na pripravah in tekmovanjih. Če se kdo od športnikov odloči za veganstvo, priporočam, da si prebere kakšno dobro knjigo (Thrive foods od Brandon Brazierja, Ultraman od Rich Rolla, Kitajska študija, Ayurveda popolni vodnik po domači lekarni) in pocuka za rokav, kakšnega športnika, ki se že tako prehranjuje.

Nekateri se odločijo za veganstvo predvsem zaradi etičnih razlogov. Je morda tudi pri vas bil to eden izmed motivov?

Prebrala sem že nekaj knjig, spoznala ljudi in preizkusila stvari na sebi. Sedaj grem svojo pot. Hvaležna sem, da sem  lahko znotraj vrhunskega športa, ki zna biti zelo trd in omejen, sama našla širši pogled, postala boljši človek, bogatejši. In tukaj je tudi spoznanje in zavedanje, da smo si vsa živa bitja enakovredna.

Damjan Likar

Vir: glasilo Preporod, izdajatelj: Zavod Preporod, http://www.zavod-preporod.eu/

Komentiraj

Komentarji: