Milan Hervol iz Brežic se že dve desetletji prehranjuje izključno s presno hrano, za katero se v zadnjih letih zanimiva vedno več ljudi. Brežičan, ki svoje dragocene izkušnje in znanje deli ljudem na predavanjih, se za to prehrano ni odločil iz zdravstvenih razlogov, kot mnogi ljudje, pač pa zaradi tega, ker je prepričan, da je to najbolj optimalna hrana za človeka. Na svoji ekološki posesti, kjer ima rastlinjake, sadne nasade in njive, pridela skoraj vse potrebno za življenje, zato le redko obiskuje trgovine. Pravi, da ne pozna bolezni, da je bolj umirjen in da lahko brez problemov cel dan fizično trdo dela. “Če ješ meso, porabiš 70% energije za prebavo, le 30% pa je ostane telesu,« pravi Hervol, ki opozarja tudi na okoljske probleme pridelovanja mesa.

»Pri 34 letih sem realiziral, da je to svet varanih in prevaranih. Ljudje zbolevamo zaradi različnih bolezni, vse bolezni pa imajo vzrok, zato se moramo držati zakonov, tako kot vsa živa bitja in potem bolezni ni. Vse je tako preprosto in enostavno, v tej dobi pa vse tako težavno in nepremostljivo. Ko sem se odločal za presno hrano, tega nisem počel zaradi bolezni, ampak zaradi spoznanja, da je to najboljša hrana na svetu,« je uvodoma povedal Hervol, ki se pred vsakim obrokom tudi zahvali za hrano.

Kako ta način prehranjevanja vpliva na vaše fizično, čustveno, duhovno in mentalno počutje?

Ta način prehranjevanja je najvišji način, kjer bolezni ni več, ali pa so zelo, zelo redke. Čustveno počutje je ravno tako dobro, čutila se veliko lažje kontrolirajo, tako je človek mirnejši in nenasilen, kar je v tej dobi redkost. Pri duhovnosti je potrebno čute umiriti, to presna prehrana omogoča. Postaneš subtilnejši in bolj dovzeten za duhovne teme, pri obeh stvareh pa je potrebno priti do realizacij; realizirano znanje omogoča ti dve poti.

Ko skontroliramo um in ko um postane prijateljski do nas, postane življenje veliko lažje. Kontroliran um pa je potreben tako na fizičnem, kot na subtilnem – duhovnem nivoju. Na presni hrani je ta učna ura zelo pogosta, kajti um dela po svoje, mi pa ga moramo z inteligenco nadvladati.

Milan Hervol: »To, kar počnem jaz, bi morali početi zdravniki in ljudi ozaveščati o pravilnem načinu prehranjevanja.«

Med ljudmi vlada prepričanje, da brez mesa človek ne zmore fizično naporno delati.

Če ješ meso, porabiš 70% energije za prebavo, le 30% pa je ostane telesu. V Ameriki so delali raziskave in hranili ljudi s samim mesom; umirali so po 14 dneh. Na sami vodi človek lahko živi od 30 do 60 dni. Meso povzroča pri človeku zakisanost telesa, živali pri ubijanju doživijo velik stres, ki se prenese na človeka. Mesni način prehranjevanja je zelo povezan z alkoholom, za katerega pa že vsak otrok ve, kako je škodljiv. Povedal bom svojo zgodbo; bil sem vsejed, bil sem vegetarijanec, postal sem presnojed. Razlika v energiji je kot noč in dan; verjeli ali ne, cel dan lahko delam fizično maksimalno, celo nič ne jem ali pijem, zvečer odtečem 10 ali 20 kilometrov in grem spočit spat. Najverjetneje tega ne boste verjeli, toda to je resnica. Sadje in zelenjava nam data ogromno energije; pri tovrstni prehrani dobimo 90% energije, le 10% pa gre na prebavo, ki postane zelo hitra in zelo hitro izločaš, telesu pa ostane ogromno energije in dobro počutje. Meso je glavni povzročitelj rakavih obolenj in zamaši ožilje. Pa poglejmo, kako tak način prehranjevanja vpliva na naravo. Na hektarju zemlje, kjer se prideluje za mesojedce, pridelamo za dva človeka kalorij; pri vegetarijanskem ali presnem načinu pa lahko z namensko uporabo zemljišča od enega hektarja zemlje nahranimo od dvajset do petdeset ljudi. Če pogledamo, kakšen vpliv ima to na naravo, pa je to katastrofalno. Samo poglejte koruzna polja, kako so kemično obdelana, kako to vpliva na našo podtalnico in na zemljo; kako dolgo bomo še to počeli? Prišel bo dan, ko bodo ljudje grdo gledali na tiste, ki še jedo meso.

Pred 20 ste bili verjetno med redkimi Slovenci, ki so prakticirali takšen način prehranjevanja. So vas imeli za ekstremista, fanatika? Kako danes gledajo na vaš slog prehranjevanja?

Da. Bil sem med redkimi, ki so to počeli, tega nisem počel samo jaz, ampak moja cela družina. Žena še danes sledi, otroka pa sta postala odrasli osebi in prešla na visoki način vegetarijanstva. Pojedo kar precej sadja. Na žalost je bilo res tako, da so me okvalificirali za ekstremista, fanatika in še kaj bi lahko dodali. Tega niso počeli vsi; inteligentni so začeli postopoma slediti, tisti, ki pa so kritizirali, so se ravno tako začeli spreminjati, le nekaj več časa je moralo preteči, pasivni pa se ne spreminjajo. Zavist je ta, ki je marsikomu preprečila pot k presnem načinu prehranjevanja. Včasih sem se počutil, kot da sem pljuvalnik. To je pri meni še utrdilo vero v pravilnost mojega početja. Eden od sorodnikov je rekel takole:«Vsi v našem sorodstvu so normalni, samo ti ne.« Danes se že v 80% strinja z menoj, le čas je moral miniti.  Sedaj je veliko lažje, bolnih je vse več, ljudje iščejo rešitve, kajti znanost je v marsikaterem vidiku ena velika prevara; danes so ljudje že pripravljeni poslušat in se spreminjat. Predavam po vsej Sloveniji in poučujem ljudi, kako preiti in ostati na presni hrani. Bolezni odhajajo kot za šalo, tudi najhujše, in to že po nekaj mesecih ali letu in pol.

Ali se k vam obračajo tudi bolni ljudje, ki iščejo način, kako se pozdraviti? Jim presna hrana resnično lahko pomaga?

To, kar počnem jaz, bi morali početi zdravniki in ljudi ozaveščati o pravilnem načinu prehranjevanja. Bolezni imajo vzrok; če odpravimo vzrok, bolezni ni več. Od rane mladosti, do pozne starosti bi se ljudje morali prehranjevati presno. Človek bi moral zapuščati telo od onemoglosti, in ne od bolezni, predvsem pa na višjem nivoju zavesti, ne pa v takšnem stanju, kot ga vidimo v bolnicah, kjer ljudje telesa zapuščajo v nezavestnem stanju, polni intoksikantov in analgetikov, jezni, nasilni in sfrustrirani.  Povedal bom le nekaj izkušenj ljudi, ki so prešli na presno hrano; to so ljudje z imenom in priimkom. Moj sorodnik, zelo hudo obolenje jeter; zdravniki so mu dali le še leto življenja. Po pičlih 15 mesecih presnega prehranjevanja si je jetra popolnoma pozdravil; ko je prišel k zdravniku in je zdravnik videl rezultate, je bilo edino vprašanje, ki mu ga je zastavil: «Kaj ste delali?«. Ker ni mogel obvladati uma, je postopoma začel grešiti; ko je zaužil manj kot 80% presne prehrane se mu je bolezen ponovno pojavila. Ko človek ne vnaša več škroba, mesa, mlečnih izdelkov in vode,  ki je polna apnenca, se pritiski zelo hitro spravijo v red. V približno 14 dneh zanihajo gor in dol, potem pa se umirijo in so takšni, kot jih imaš v mladosti, ter ostanejo enaki tudi v pozni starosti. Opisal bom še enega rakavega bolnika, ki je imel sedem tumorjev in zelo hudo zlatenico. Po približno letu in pol o bolezni ni bilo več ne duha ne sluha. Tako si lahko s presnim načinom prehranjevanja pozdravimo vse vrste bolezni. Povedal bom še en svoj primer; ko me je pred mnogimi leti pičil klop, sem dobil boreliozo; po dveh letih in pol sem odšel na pregled krvi, kjer so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je želela poslati k specialistu v Novo mesto; ker sem vedel, da zdravijo z antibiotiki, sem zdravljenje odklonil. Predvideval sem, da se bolezen ne bo razvila, tako se je tudi zgodilo. Če pa bi prešel nazaj na kuhano hrano, bi zagotovo zbolel za to boleznijo. Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje. 

Milan pravi, da so zdravniki njegovemu sorodniku dali le še leto življenja. Po pičlih 15 mesecih presnega prehranjevanja si je jetra popolnoma pozdravil.

Ste v vseh teh letih imeli kakšno krizo, oz. skomine, da bi ponovno začeli jesti tudi kuhano hrano? Znano je, da se kar veliko presnojedcev po začetnem navdušenju kasneje vrne na prejšnji način prehranjevanja.

Ko se človek ozavesti in ve za cilj, kriz ni. Če pa kriza pride, jo z inteligenco nadvladamo. Zakaj bi pravzaprav do krize prišlo, ko pa sta sadje in zelenjava stokrat boljša od prejšnjega, vsejedskega načina prehranjevanja. Ko preideš na presni način prehranjevanja to izgleda tako, kot da presedlaš iz osla na konja. Ko si enkrat na konju, se ti na osla ne da več. Res je, da je lahko postati presnojedec, težje pa je to ostati. Želje, um in premalo znanja so ti, ki nas oddaljujejo od presnega načina prehranjevanja. Veliko lažje je, če se družimo z nekom, ki tak način prehranjevanja prakticira že vrsto let. S kom se družimo, takšni postanemo.

Na kaj je potrebno biti pozoren pri presnem prehranjevanju, katere so osnovne napake? 

Pri presnem načinu prehranjevanja je treba vedeti marsikaj. Ena od osnovnih napak je, da presni prehrani pristopimo z ne dovolj močno željo. Potrebna sta znanje in pravilne kombinacije. Največkrat je problem poškodovana sluznica v želodcu in tudi v črevesju.  Obloge v debelem črevesju namreč ne omogočajo normalnega izločanja. Jesti je potrebno čimbolj mono obroke. Ko ješ sadje, jej sadje. Ko ješ zelenjavo, jej zelenjavo. Olj jejte malo, treba pa je vnašati tudi nekaj orehov, lešnikov... Pri solatnih obrokih lahko dodajamo zmleta sončnična, lanena, bučna, sezamova ali konopljina semena.

Kako pa jemo sadje? Sadeži morajo dozoreti na drevesu in potem nič ne manjka. Če jemo mono, je to popoln obrok. Osnovna napaka pri presnem načinu prehranjevanja je grižljaj kuhane hrane. Samo grižljaj je dovolj, da naredimo še enega in presnega načina prehranjevanja je konec. V začetnem obdobju presnega načina prehranjevanja prihaja do zelo intenzivnega čiščenja telesa; tu se veliko ljudi ustraši, kajti čiščenje je lahko res intenzivno. Kot sem že omenil, sam nisem prešel na presni način prehrane zaradi bolezni, imel pa sem eno ali dve težavi. Bil sem zelo aktiven, tako in drugače, ob delu ali športu. Pil sem velike količine vode, ko sem prešel na presno hrano, se je začelo kamenje izločati. Nekaj ur so me bolele ledvice, kamenje pa se je ob mali potrebi izločilo v velikih količinah. Ko so pritiski zanihali, sem ob hitrem vstajanju iz postelje padel nazaj v posteljo in za nekaj trenutkov ostal brez zavesti. To nihanje traja samo nekaj dni ali tednov, nato pa se to umiri. Pogosto presnojedci različno razlagajo, koliko odstotkov pojesti te ali one hrane. Povejte mi, katera žival se vpraša, koliko odstotkov česa mora pojesti? Izgubil sem 20 kilogramov telesne teže, katero pa sem skozi leta pridobil nazaj, kajti skoraj se že približujem stari teži. Tudi na presni hrani je treba biti zmeren.

Vi imate tudi svojo posest. Katera živila lahko vzgojite tudi v zimskem času, ko je nekako najmanj tovrstne hrane na razpolago? Kaj svetujete ljudem, ki živijo v mestih in se želijo tudi pozimi prehranjevati presno?

Imam dober hektar zemlje, od tega je nekaj tudi gozda, za lastne potrebe pridelujem sadje in zelenjavo. Nekaj teh pridelkov tudi podarim. Pozimi vzgajam vse vrste solat, motovilcev, blitve, špinačo, ohrovt, zelje in širokolistnati ohrovt. Vse to mi omogočajo plastinjaki. Če je zima zelo ostra, pokrijem te rastilne s kuvartanom, večina teh rastlin pozimi dokaj počasi raste. Za zimo sušim in shranjujem sadje, pesa in korenje pa zimo prezimita v mivki v kleti. Paradižnik imamo do januarja, papriko tudi kaki in kivi mi gresta globoko v zimo, jabolka so še danes na polici, pa je konec julija; posušenih hrušk, sliv in paradižnika je tudi v izobilju, nekaj južnega sadja pa pozimi tudi kupim.

Ljudem v mestu svetujem: Pojdite iz mest. Zapustite tovarne in pisarne, ki izžamejo vitalno energijo človeškega bitja. Pojdite nazaj v naravo, živite preprosto, enostavno in globoko filozofsko življenje. To naj bi bil cilj in smisel življenja. Še pred kratkim smo ljudje živeli preprosto, enostavno življenje, marsikdo tudi globoko duhovno. Danes pa se pehamo za materialnimi dobrinami, ki nam prinašajo samo nesrečo. Valvasor je pred pičlimi 500 leti opisal, kako so jedli Kranjci. Pravi takole: «Jedli so, kot Pitagorejci. Pitagora je bil grški filozof, ki je jedel presno hrano. Radi so imeli tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo med 60 in 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100. Dosti jih je bilo tudi med 100 in 120 let, najstarejši pa so umirali pri 140 letih. Zdravnikov niso potrebovali, zbolevali so zelo redko, če pa so zboleli, so poznali zdravilna zelišča.« Kaj na to poreči danes, ko imamo tako veliko zdravstvo z ogromno zdravniki, ki umirajo za istimi boleznimi, kot njihovi pacienti, vsako leto pa še dodobra izpraznijo državno blagajno in naredijo še minus. Komu v tem svetu ni v interesu, da so ljudje zdravi in na visokem duhovnem nivoju? To bi se morali vprašati. Razmišljujoči ljudje so v tej dobi omaležovani, barabe in lopove pa se slavi. 

Milan ima dober hektar zemlje, kjer za lastne potrebe prideluje sadje in zelenjavo. Nekaj pridelkov tudi podari.

Je takšen način prehrane lahko tudi rešitev za mnoge probleme na tem svetu?

Sam pridelujem biološko, sadeži so okusni, dozorijo do polne zrelosti, v teh plodovih nič ne manjka. Lahko bi se reklo, da je presnojed resnično usmiljen do narave. Sedaj smo na koncu julija, v posodi za smeti pa nimam niti pokritega dna, niti ene vreče nisem napolnil s plastiko ali kakim drugim odpadom, plačujem pa enako, kot vsi ostali. Država te ne nagradi, če deluješ čisto do narave, ampak te vedno mačehovsko kaznuje. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, zato nismo nagrajeni, če pa postaneš alkoholik, pa si hitro invalidsko upokojen. Kaj reči o vseh drugih prenajedanjih, kateri imajo za posledico veliko operacij, ki veliko stanejo, plačujemo pa vsi enako. Kdaj bomo uvedli taka merila, kjer bodo ljudje, ki skrbijo za zdravje, nagrajeni, ti, ki pa tega ne počnejo bodo zdravstvene storitve morali kriti sami? Ta način prehranjevanja je zagotovo rešitev, ne le za naša telesa, tudi za naravo. Kdaj se bomo ljudje spametovali in prenehali z mačehovskim odnosom do matere zemlje, bi se morali vprašati tisti, ki vlečejo niti. Znanje, tudi na tem področju, je zašlo s sodobnim načinom kmetovanja; šolski sistem je zanič, kemija sistematično uničuje naš planet. Kdaj bomo ljudje spremenili naše želje in prešli na višji nivo prehranjevanja in razumevanja tega sveta in samih sebe?

Kaj bi svetovali našim bralcem?

Na dan jemo zelo kratek čas, v tem kratkem času pa si lahko pridobimo dobro zdravje, ali pa kup bolezni. Imamo svobodno izbiro, ne zlorabimo je. Če takem načinu prehranjevanja pristopimo z globoko vero v Stvarnika, On prispeva dodatni potrebni entuziazem, da lahko tudi ostanemo na tem visokem nivoju prehranjevanja. Večini, ki so mesojedi pa bi svetoval, da opustite to grdo navado oz. razvado in preidete na vegetarijanski način prehranjevanja. Že Tolstoj je rekel: «Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade.« Vegetarijanstvo je stopnička, ki je veliko lažja, da ostanemo zvesti novem načinu prehranjevanja. Že vegetarijanstvo nas reši mesa, rib in jajc, ki so resnično velik problem; razvijmo usmiljenje; ko človek razvije usmiljenje do vseh živih bitij, lahko življenje postane povsem drugačno. Naj vam bo pot lahka, človek pa naj se vpraša, kaj želi postati, del rešitve ali del problema. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavijo na predavanjih o presnem načinu prehranjevanja je: Kje pridobimo beljakovine in vitamin B12? Jaz jim odgovarjam. Ali se slon vpraša, kje dobiti beljakovine, pa ima tako veliko in močno telo. Niti krava se ne vpraša, kje dobiti vitamin B12. V naravi je vse popolno, še enkrat apeliram; držimo se teh naravnih oz. božjih zakonov. Ljudje nikoli ne moremo priti resnici do dna; če bi ji lahko, potem bi to pomenilo, da smo pametnejši od Stvarnika. To pa nikoli nismo bili in nikoli ne bomo.

Damjan Likar

Vir: revija Ona, avgust 2013

Komentiraj

Komentarji: