Na Japonskem otoku Nan Nara živi, kar ljudje pomnijo, enako število jelenov in srnjadi. In ni nobenega prekomernega razmnoževanja. Populacija se ne spreminja, vedno je približno 1200 jelenov in 1200 srnjadi. Človek ne posega vmes, kajti tam je lov strogo prepovedan. Ker ni lova, je posledica, da živali nimajo več strahu pred človekom in se tudi v mestu prosto sprehajajo. Mnogi turisti prihajajo tja samo zato, da bi to miroljubno vizijo med človekom in živaljo lahko doživeli realno.

Lovski lobi pa trdi, da je lov v naši kulturni krajini potreben. Brez lovcev bi srne in jeleni pojedli ves gozd, trdijo.

Na srečo živali, narave in vseh nas vedno več biologov in zoologov javno opozarja, da se narava na področjih brez lova sama regulira – in da je zato lov nepotreben, celo škodljiv, ker ustvarja neravnotežje. Z lovom se ustvarjajo nadštevilni staleži pri nekaterih vrstah živali, predvsem pri srnah in divjih prašičih, medtem ko so druge vrste živali zaradi lova ogrožene.

Tudi takšni primeri, kot je zgoraj omenjeni otok Nan Nara, kjer ni lova že stoletja, so nam vsem v pomoč pri razkrinkavanju laži in zavajanja lovcev. Tako počasi vse več ljudi ne verjame zgodbam lovcev o njihovi pomembni vlogi pri ravnotežju v naravi. Vedno bolj je očitno, da gre pri lovu le za strast po ubijanju in žrtvah.

Stanko Valpatič

Vir: revija Osvoboditev živali, december 2022, www.osvoboditevzivali.si

Komentiraj

Komentarji: