V Albaniji od sredine februarja velja dvoletna popolna prepoved lova, s katero bi radi bolje zaščitili divje živali, zlasti ptice selivke. V Bocvani je vlada letos prepovedala lov na trofeje in lovski turizem. V Grčiji od decembra 2013 velja splošna prepoved lova. V Izraelu je od leta 2013 prepovedan t.i. športni lov. Kostarika je leta 2013 sprejela celovito prepoved lova. Kenija je lov na velike živali prepovedala že leta 1977. Dovoljen je le lov na ptice.

 

Da se prepoved lova dobro obnese, dokazujejo izkušnje v Švicarskem narodnem parku v Engadinu, kjer je lov prepovedan že 100 let; v švicarskem kantonu Ženeva, kjer je lov prepovedan od referenduma leta 1974; in tudi v Italiji je že desetletja prepovedan v velikih narodnih parkih.

 

Švicarski narodni park: Prepoved lova od leta 1914

 

Švicarski narodni park je 1. avgusta 2014 – na švicarski državni praznik – praznoval svojo stoletnico. V tem najstarejšem narodnem parku v Srednji Evropi sta lov in ribolov prepovedana od leta 1914. Nastala je edinstvena oaza, v kateri lahko opazujemo kozoroge, gamse, jelene, srnjad, svizce, zlate orle in brkate sere.

 

Kozorog je v švicarskem narodnem parku zaščitena vrsta.

 

Kozoroge, ki so bili iztrebljeni v 17. stoletju, je bilo potrebno najprej ponovno naseliti. Gamsom se je kot edinim velikim živalim uspelo izogniti izumrtju. Danes naseljujejo skoraj vse dele Švicarskega narodnega parka. Njihovo število je od leta 1920 ostalo enako, med 1000 in 1700. Ponovno so naselili tudi brkate sere, ki so bili iztrebljeni leta 1890. Jeleni so se sami ponovno naselili.

 

V Švicarskem narodnem parku sta celotna flora in favna prepuščeni naravnemu razvoju. Ta izjemni poskus znanstveno spremljajo in dokumentirajo že sto let.

 

Jeleni prispevajo k širjenju gozda, saj širijo drevesna semena. V narodnem parku so ugotovili okrog tridesetkrat več mladik kot izven parka.

 

 Švicarski kanton Ženeva: prepoved lova od leta 1974

 

Po referendumu leta 1974 je v kantonu Ženeva začela veljati popolna prepoved lova.

 

Od takrat so opazili pomembne spremembe v vedenju divjih živali, ki so prinesle izboljšanje za vse, živali, naravo in ljudi. Živali uspešno uravnavajo lastno populacijo. Izgubile so velik del nenaravne plahosti, ki ga je povzročil lov, in ljudje so dobili nazaj izgubljeno razumevanje narave. Primer Ženeve dokazuje, da tudi v gosto poseljeni kulturni krajini gre brez lovcev.

 

Narodni park Gran Paradiso, Italija: prepoved lova od leta 1922

 

Gran Paradiso je najbolj znan in največji italijanski narodni park. Od leta 1922 je lov prepovedan na območju 72.000 hektarjev.

 

Simbol Gran Paradisa je kozorog. V višjih legah živi veliko gamsov, orlov in brkatih serov. Divji prašiči, srnjad, lisice, svizci, zajci različnih vrst in divji kunci živijo na nižjih nadmorskih višinah do okoli 2000 metrov.

 

 

"Nikoli nismo utrpeli nobene škode in nikoli ni bilo potrebno populacije živali kakorkoli zmanjšati", pravi veterinar Bruno Bassano, ki je odgovoren za zdravstveno stanje živali v narodnem parku. Živali same uravnavajo svojo populacijo. Lisice so zdravstvena inšpekcija v gozdu. V hudih zimah veliko živali pomre. Bassano: "Ko se sneg skopni, pridejo lisice in pojedo mrhovino". Veterinar je prepričan: "Okolje bi se samo optimalno ohranilo brez lova, z mehanizmom notranje regulacije."

 

 Narodni park Belluno, Italija: prepoved lova od leta 1990

 

Narodni park Belluno v Dolomitih pokriva površino 32.000 hektarjev visokogorja in sredogorja, s številnimi območji pomembnimi za naravoslovje. Lov je prepovedan od leta 1990.

 

Najpomembnejše vrste so kopitarji, med njimi predvsem gamsi (populacija je ocenjena na več kot 2.000 oseb), pa tudi srnjad, jeleni in mufloni. Prisotni so tudi zajci, lisice, jazbeci, hermelini, podlasice, kune, veverice, ježi in drugi majhni sesalci. Mnogo je velikih ujed. Vsaj pet parov zlatih orlov gnezdi na pečinah. Od večjih ptic so prisotni tudi divji petelini, gozdni jerebi, ruševci in snežne kokoši.

 

"Živali in narava se sami regulirajo," pravi Enrico Vetorazzo, predstavnik narodnega parka. "Ni težav s parkljarji in ni škode na vegetaciji."

 

 Nizozemska: prepoved lova od leta 2002

 

Lov v tradicionalni obliki na Nizozemskem ne obstaja več. Po skoraj petnajstih letih priprav in kljub množičnemu nasprotovanju lovcev je aprila 2002 stopil v veljavo Zakon o živalskih in rastlinskih vrstah, ki je večino živalskih vrst postavil pod celoletno zaščito. Število lovnih vrst so zmanjšali s 96 na 6. Lov s pastmi je popolnoma prepovedan, razen pasti za odlov živih vran.

 

Za leto 2014 je predvidena nadaljnja sprememba, ki bo postopoma vodila v prepoved lova preostalih šestih vrst. Ostajajo le še izredni posegi.

 

Na Nizozemskem je med drugim prepovedan lov na metulje.

 

Za divje prašiče, srnjad in jelene velja režim, s katerim poskušajo uravnavati populacijo divjadi z zmogljivostjo habitatov. Izvajalci potrebujejo več licenc. V posebnih okoliščinah, kadar gre za hudo škodo v kmetijstvu ali ogrožanje drugih živalskih vrst, se sme ujeti ali ubiti tudi pripadnike zavarovanih vrst. Zakon o  živalskih in rastlinskih vrstah je za to določil tri pogoje: Prvič, izčrpane morajo biti vse druge rešitve; drugič, živalska vrsta ne sme biti ogrožena; in tretjič; vzrok je lahko le obsežna škoda na posevkih ali poboj večjega števila živine.

 

Zagovorniki pravic živali in naravovarstveniki se pritožujejo, da organi v praksi dovolijo preveč izrednih odstrelov. Tako so leta 2006 na pritisk lovcev dovolili lov na lisice pod krinko varstva ptic.

 

Tristopenjska zaščita: Prvič, prepoved dejanj, ki bi lahko privedle v nevarnost obstoj divjih rastlin in živali; drugič, majhna območja, ki so pomembna za preživetje določene vrste, so priznana kot varovano območje; in tretjič, ogrožene vrste se lahko uvrsti na rdeči seznam, kar obveže oblasti, da sprejmejo posebne zaščitne ukrepe za te vrste.

 

Agencija zagotavlja življenjski prostor z dodeljevanjem zavarovanih naravnih rezervatov, narodnih parkov in naravnih spomenikov ali z zagotavljanjem varstvenih območij za ptice. Na teh področjih je lov običajno povsem prepovedan.

 

Zakon ščiti naslednje vrste živali: sesalce, ki so avtohtoni na Nizozemskem, z izjemo rjave podgane, črne podgane in hišne miši; ptice, ki so avtohtone v katerikoli državi članici EU; dvoživke in plazilce, ki so avtohtoni na Nizozemskem; ribe, rake in školjke, v kolikor jih ne zadeva Zakon o ribolovu; ter nekatere žuželke (npr. metulje, kačje pastirje in mravlje).

 

Če živali povzročijo škodo, to ne pomeni samodejno dovoljenja za uboj. Oškodovani kmetje lahko zaprosijo za izplačilo iz odškodninskega sklada.

 

Dvoletna prepoved lova v Albaniji

 

Albanija je uvedla popolno prepoved lova v vsej državi za dve leti. Prepoved je stopila v veljavo sredi februarja 2014. Vlada želi zaščititi divje živali, predvsem ptice selivke.

 

K tej prelomni odločitvi je prispeval tudi članek Jonathana Franzena v reviji National Geographic v juliju 2013. Članek "Zadnja pesem za ptice selivke" je prepričljivo pokazal, kako lov na ptice na vzhodni obali Jadrana onemogoča uspeh varstva ptic selivk na področjih njihovega gnezdenja. "Članek je bil posredovan na ministrstva in dobro sprejet," je dejal Spase Shumka, predsednik albanske naravovarstvene organizacije PPNEA. "Članek je močno vplival na razpravo o lovu v Albaniji."

 

Mednarodna naravovarstvena ustanova EuroNatur pozdravlja prepoved lova: "EuroNatur čestita vladi Albanije in albanskemu parlamentu za to odločitev," pravi generalni direktor Gabriel Schwaderer. EuroNatur je večkrat pozvala albansko vlado, da ustavi prekomeren lov na ptice selivke in prosto živeče živali. Mokrišča na albanski jadranski obali in v zaledju so bila vsako leto smrtna past za več stotisoč ptic selivk.

 

Prepoved lova v Grčiji

 

Grško vrhovno upravno sodišče je 2. decembra 2013 v postopku pritožbe zagovornikov pravic živali in okoljevarstvenikov začasno prepovedalo t.i. športni lov. Prepoved bo veljala do izreka sodbe.

 

Okoljsko združenje prijateljev živali Grčije se je pritožilo zoper uredbo ministrstva za okolje, ki je predvidelo podaljšanje lovne dobe. Prepovedi lova niso predvideli niti za 264 območij predvidenih za "Omrežje Natura 2000", zato so zagovorniki pravic živali smatrali, da uredba krši tako grško ustavo, kot evropske direktive in mednarodne sporazume.

 

Leta 1993 so prebivalci grškega otoka Tilos sami uveljavili prepoved lova.

 

Doslej je splošna prepoved lova veljala v nekaterih regijah v Grčiji: v gozdnatem območju v okolici Karditse v osrednji Grčiji, v požarno ogroženih gozdovih na otoku Rodos in v gorovju Taygetos na Peloponezu.

 

Otok Tilos v Egejskem morju pa kaže, kako koristna je lahko prepoved lova za zaščito ptic. Leta 1993 so prebivalci sami uveljavili prepoved lova. Vsako jesen in vsako pomlad se na otoku ustavi več deset tisoč ptic selivk. Tilos je dom desetih odstotkov celotne svetovne populacije ogroženega Eleonorinega sokola. Prepoved lova zagotavlja njihovo preživetje.

 

Kostarika: celovita prepoved lova

 

Vlada Kostarike je leta 2013 prepovedala lov in s tem želi poudariti spremembo vrednot prebivalcev. Kostarika je prva država v Ameriki, kjer je t.i. športni lov prepovedan. Lovcem, ki ne spoštujejo prepovedi, grozi kazen v višini do 3.000 dolarjev.

 

Srednjeameriška država je znana po svojem zavzemanju za varstvo okolja. Približno 25 odstotkov ozemlja je zaščitenih kot narodni park ali zavarovano območje.

 

Kostarika je ena od držav z najvišjo gostoto biotske pestrosti. Tam živijo jaguarji, pume, pasavci, jelenjad, lenivci in več vrst opic, kakor tudi različne ptice, dvoživke in plazilci. Po mnenju okoljevarstvenikov so s prepovedjo lova zavarovane ne le živali, temveč tudi gospodarstvo v državi, ki je močno odvisna od turizma: približno 300.000 obiskovalcev na leto obišče narodne parke.

 

Prepoved lova v Bocvani

 

Od 1. januarja 2014 sta v Bocvani prepovedana t.i. trofejni lov in lovski turizem. Cilj je spodbujati varstvo živalskih vrst. Vlada stavi na blagi ekoturizem, ki temelji na bogastvu vrst južne Afrike. Turiste mora pritegniti v državo opazovanje slonov in levov.

 

Zaradi množičnega trofejnega lova in krivolova se je v zadnjih letih močno zmanjšalo število slonov. Leta 2013 je bilo v Bocvani zakonito ustreljenih okoli 400 slonov. Sloni imajo prefinjeno družbeno življenje, zato so posledice lova še posebno problematične. Uboj enega samega slona lahko ogrozi socialno strukturo celotne črede. Konec koncev imajo lovci na trofeje v vizirju najmočnejše in najlepše živali, ki so bistvenega pomena za ohranitev vrste. To je en od razlogov, zakaj je Bocvana zdaj prepovedala lov na trofeje.

 

Kenija: Prepoved lova že od leta 1977

 

Kenija je bila desetletja najbolj priljubljena destinacija za lovce na veliko divjad in je veljala za klasično safari državo, a leta 1977 je prepovedala lov na vse prosto živeče dlakave živali. Dovoljen je le lov na ptice.

 

Po prepovedi lova je izredno porasla obiskanost številnih narodnih parkov, po katerih je Kenija znana. Specializirane agencije za safarije omogočajo turistom, da tisoče živali vidijo od blizu, v njihovem naravnem okolju.

 

Kenija se odločno bori proti krivolovu. Za uboj slona ali nosoroga je zagrožena kazen do 15 let zapora.

 

V afriških državah, kjer je lovni turizem v razcvetu, se zmanjšuje število levov. Po vsej Afriki je po zadnjih ocenah manj kot 30.000 levov. Pred tridesetimi leti jih je bilo 75.000.

 

Vir: Freiheit für Tiere, 3/2014

 

Prevedel: mag. Martin Vrečko

 

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, december 2014, www.osvoboditev-zivali.org

 

http://www.freiheit-fuer-tiere.de/artikel/jagdverbote-in-immer-mehr-laendern.html

.

Komentiraj

• Avtor:
• Komentar Na voljo imate še znakov.

• Vpišite prikazane znake

Dodaj komentar

Komentarji: