Mnogi ljudje so tako postali odvisni od politike, da želijo, da jim politika reši vsak njihov problem. Če se sosedov pes pokaka na njihovi zelenici, že pomislijo, da bi poklicali inšpektorja. Nekateri celo kličejo policijo, ker jih moti, da soseda preveč glasno seksata. Nekdo kupi na tržnici izdelek v kozarčku, ki je bil morda malo slabše zaprt in se je zato na vrhu nabrala plesen. V silni jezi takoj kontaktira inšpekcijo ter zahteva strog pregled delovanja tega podjetja.

Tisoče je takšnih primerov, ko ljudje takoj na prvo žogo zatožijo nekoga državi. Obnašajo se kot triletni otrok, ki mu je starejši sosedov otrok v peskovniku podrl lep peščeni grad. Otrok se začne kčevito jokati ter takoj priteče k atiju in mamici in zahteva, da ukrepata proti nasilnežu. Pri otrocih, ki se še ne morejo braniti, je razumljivo, da iščejo zaščito pri starših. Toda, pri odraslih ljudeh to ni več tako razumljivo. Bolj razumljivo bi bilo, da bi najprej poskušali težavo rešiti v pogovoru z osebo, ki jih je prizadela oz. povzročila škodo. In večina težav se lahko reši z iskrenim pogovorom. Ne potrebujemo nobene mamice in očija v vlogi inšpektorja ali policaja.

Kaj pa, če pogovor ne pomaga? Vzemimo zgornji primer, ko je stranka kupila premalo zaprt kozarček. Recimo, da ta trgovec ne bi želel priznati krivde in bi vztrajno trdil, da je bil njegov proizvod neoporečen. Stranka bi v tem primeru lahko seveda poklicala inšpekcijo. Toda oni včasih povzročijo več škode kot koristi. Poznam primer osebe, ki je zaradi mučenja živali nekoga prijavila inšpekciji. Toda inšpektorji niso bili mnenja, da gre za mučenje, zato so kazen napisali osebi, ki je prijavila mučenje. Inšpektorji povzročajo veliko škodo tudi z vedno novimi nesmiselnimi regulativami.

Nekaj je potrebno vedeti:  javna uprava ni nastavljena tako, da bi vedno in v vsakem primeru bila tukaj za vse občane enako, kar bi moralo biti, saj so plačani iz davkoplačevalskega denarja vseh, ne le nekaterih posameznikov. Žal pa ni tako. Velikokrat se »male ljudi« obravnava strogo in brez milosti. Politika pač omogoča, da javni uslužbenci ne hodijo v službo zato, da bodo vedno reševali naše težave, kajti oni niso plačani po rezultatih. Oni so plačani že s tem, da se zgolj pojavijo na »delovnem« mestu. zato je njihova motivacija, da rešujejo naše težave, sigurno pri mnogih manjša.

Kaj je bolj škodljivo: umazana tla v pekarni ali gensko spremenjena hrana?

Da bi javnost bila pomirjena, se od časa do časa izvede kakšna manj pomembna akcija, ki preusmeri množico stran od glavnih problemov. Z drugimi besedami: da bi javni uslužbenci izboljšali slabo javno podobo, na vsake toliko časa izvedejo prave pogrome v določeni gospodarski panogi (nazadnje v pekarnah) ter se potem hvalijo z »rezultati«, češ kakšne vse »nepravilnosti« so našli po pekarnah. Takšne akcije so zgolj pesek v oči naivni javnosti, da bo še naprej verjela, kako jih država »ščiti« pred »zlobnimi« podjetniki. Umazana tla  v pekarni se še zdaleč ne morejo primerjati po škodljivosti za ljudi s  hrano, ki je zastrupljena, polna aditivov, konzervansov ali celo gensko spremenjena. Vsakdo jo lahko mirno kupi na policah v trgovini in nikomur nič. So morda velike korporacije premočne in se jih državni javni sektor ne sme dotikati? 

Kako bi torej lahko v naši družbi veliko bolj učinkovito omejili delovanje nepoštenih trgovcev? In to brez inšpektorjev in policajev. Zelo preprosto. Vsakdo, ki je imel s kakšnim podjetjem slabo izkušnjo in tudi pogovor ni rešil problema, bi lahko o svoji izkušnji javno spregovoril za medije, obvestilo bi dal na vsa možna družbena omrežja, povedal bi vsem svojim prijateljem in znancem, o svoji izkušnji bi informiral tudi konkurenčna podjetja… Si predstavljate, da bi vsi, ki smo imeli kakršnekoli slabe izkušnje z določenim podjetjem, počeli to? Da bi to postala nekakšna kultura v naši družbi?

Na udaru inšpektorjev so bile pekarne. Zakaj se inšpektorji ne upajo lotiti podjetij, ki prodajajo res zastrupljeno in nezdravo hrano?

Prepričan sem, da bi se na ta način število goljufivih podjetnikov spektakularno zmanjšalo. Kajti nihče od podjetnikov ne želi biti v javnosti predstavljen v slabi luči. To namreč pomeni zanj bistveni upad prometa ali celo zaprtje podjetja. Vidimo, da ni potrebno regulirati gospodarstva s tisočimi zakoni, kajti gospodarstvo lahko daleč najbolje regulirajo stranke. Z zadovoljstvom oz nezadovoljstvom storitev ali izdelkov. Temu se reče prosti trg. Gospodarstvo brez vmešavanja politike.

Kdor ne razume prostega trga, naj pomisli na partnerske, ljubezenske odnose.  To področje je tipični prosti trg, kjer se neka oseba na podlagi zadovoljstva oz. nezadovoljstva sama odloči ali bo sodelovala z drugo osebo. Si predstavljate, da bi tukaj bila regulacija? No, takšna regulacija obstaja v določenih verskih okoljih (npr. islam, sikhi…), kjer starši sami hčerki izberejo moža. Posledice takšnega vmešavanja v ljubezenski prosti trg so katastrofalne. In enako katastrofalne so tudi v gospodarstvu.

Damjan Likar

Dodatno branje:

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=367

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=365

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=287

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=337

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=335

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=347

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=353

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=355

 http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=363

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=377

http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=379

https://www.youtube.com/playlist?list=PLRkDC7LzbiK3DEMGadEnUx8TyCOaGGrzU - na teh 81 posnetkih govori Larken Rose, eden najbolj vplivnih borcev za odpravo politike s tega planeta.

Komentiraj

Komentarji: