Večina ljudi bi na vprašanje »Ali je krava sesalec?« brez oklevanja odgovorila z »Da«. Pri vprašanju »Ali mora krava povreči telička, da lahko daje mleko?« pa izid aktualne ankete Družbe za raziskovanje tržišča ni tako jasen: 35 odstotkov vprašanih meni, da krava v principu daje mleko. Kakih 23 odstotkov jih ni znalo odgovoriti.

A dejstvo je, da krava daje mleko le takrat, ko dobi telička. Pravzaprav logično, saj je krava sesalec, tako kot tudi človek. Dandanes daje krava mlekarica v Nemčiji povprečno 18,16 litrov mleka na dan. Prej je bilo dnevna količina mleka okrog 8 litrov, torej količina, ki jo teliček dnevno potrebuje. Leta 1951 je dala krava povprečno 2.600 litrov mleka na leto. Leta 1980 je bilo že 4.548 litrov in 1998 že 5.750 litrov, torej dva krat več kot pred 40 leti! In danes? Danes daje krava mlekarica povprečno 7.000 litrov mleka na leto. Vsega skupaj so krave v Nemčiji proizvedle v letu 2007 okrog 28,4 milijarde litrov mleka. Do take mere preobremenjene živali, s popolnoma nenaravno količino proizvedenega mleka, so še posebej občutljive za bolezni. Tako mnoge krave trpijo zaradi mastitisa - vnetja vimen.

Krave za zavreči: v starosti le 4 ali 5 let v klavnico

Krave mlekarice umetno osemenijo enkrat na leto. Ker njihovo mleko namenijo človeku, ločijo teličke od mater kmalu po rojstvu. Ženske teličke večinoma vzredijo za krave mlekarice, moške teličke pa 6 mesecev redijo, dokler v starosti, ko so še otroci, ne končajo v klavnici. A tudi njihove matere, ki jih nikoli niso spoznali, ne dočakajo veliko let. Prej je bilo popolnoma normalno, de je bila krava stara 15 let. Danes so krave v povprečju stare le štiri do pet let. Ker krava lahko dobi telička šele po dveh letih vzreje, dajejo krave mleko povprečno le malo več kot dve leti! Nato postanejo več ali manj krave za zavreči.

Vsem sesalcem je skupno, da po prenehanju dojenja njihovega vrstno specifičnega materinega mleka več ne uporabljajo za prehrano in tudi ne morejo več presnavljati. Ali ni čudno, da smo si ljudje izbrali za osnovno hrano mleko bitij tuje vrste?

Zdrave in okusne alternative mleku

K sreči ljudje ne potrebujemo mleka za zdravo in okusno prehrano, saj je mleko po naravi namenjeno živalskim mladičem. Prav nasprotno: kravje mleko je za človeka pogosto povezano z boleznimi, ki nastajajo zaradi napačne prehrane, kot so rakasta obolenja, debelost, akne. Kogar so zgoraj omenjena dejstva spodbudila k razmisleku, mu priporočamo: Poskusite alternative za kravje mleko! Že dolgo obstaja izredno široka izbira: sojino, ovseno, mandljevo ali kokosovo mleko, sojina ali ovsena smetana, sojini jogurti in pudingove kreme, celo sladoled in »sir« brez kravjega mleka.

Vir: Freiheit für Tiere 4/2015, prevod: Blanka Prezelj

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, november 2015, www.osvoboditev-zivali.org

Komentiraj

Komentarji: