Partija je izkoristila slovensko domoljubje in splošni odpor do okupatorja, izpeljala revolucijo in se polastila oblasti. Uspelo ji je pridobiti za sodelovanje številne predane ljudi, ki v začetku niso bili njeni člani. Eden takih je Albert Svetina. V svoji knjigi "Od osvobodilnega boja do banditizma" priznava: "Preživel sem t.i. NOB z mislijo, da služim svojemu narodu. Na žalost sem moral po poznejših ugotovitvah in dogodkih priznati, kakšna laž je bila in s kakšno prevaro je partijsko vodstvo vodilo slovenski narod. Proti sebi je ustvarjalo reakcijo, ki so jo obsojali, da je sovražna in da je proti narodu. A ni bila sovražna narodu, ampak diktaturi, ki jo je izvajal vrh Partije."

Odlomki iz knjige Od osvobodilnega boja do banditizma:

Spoznal sem, da so me izigrali, ne samo Partija in Ozna, ampak tudi ljudje, s katerimi sem sodeloval. Še danes so na visokih položajih, čaščeni in privilegirani. Oblast so prevzeli iz rok enega izkoriščevalca in jo dali v roke še večjega terorista in še hujšega izkoriščevalca. Demokracije v Sloveniji ne bo, dokler bodo na oblasti ljudje, ki so izvajali partijsko linijo in postavljali partijske zakone ali pa so z njimi neposredno povezani. Presrečen bi bil, če bo moja življenjska tragedija vplivala na javnost v Sloveniji, da bi začeli drugače razmišljati o zgodovini komunizma na Slovenskem. Želim, da bi tudi Slovenci, ki so s to zgodovino obremenjeni ali se kakorkoli zanimajo za to, spoznali pravo resnico o dogodkih med vojno in revolucijo.

Ko sem vstopal v Partijo in pozneje v Ozno, sem bil ponosen, ker so imeli zaupanje vame, a s tem sem prevzel tudi veliko odgovornost, da bom izvajal vse, kar bodo od mene zahtevali. Če bi bilo treba, bi moral ubiti lastnega očeta, če bi le ugotovili, da je sovražnik Partije.  In zgodilo se je, da so v družini likvidirali drug drugega.

Ker je vloga Partije v OF postala tudi na zunaj očitna in je bilo med Slovenci zaradi italijanskega maščevanja ob partizanskih akcijah čedalje več žrtev, se je predvsem v Ljubljani proti OF krepilo stališče starih političnih strank, da ni dobro začeti z oboroženim odporom. V takratnih razmerah naj bi bil primeren pasivni odpor, ker bi se le tako izognili prevelikim žrtvam.

Vaške straže so bile odgovor na vosovske poboje. Začelo se je takrat, ko so se ljudje zaradi nevarnosti zatekati k Italijanom v Kleče. Ker so se bali za življenje, so zvečer zapustili svoja stanovanja in svoje domove. Čez noč so bili v »Smrekcah« pri vodovodu, kjer je bila italijanska straža, zjutraj pa so se vrnili domov. Dokler niso bili ogroženi, niso hoteli ne k Italijanom in ne k partizanom.

Začetek diferenciacije med prebivalstvom so povzročile prve likvidacije in odkrit partijski boljševizem. Ko so vosovci likvidirali vplivne politične osebnosti, ki so bile proti takojšnjemu boju proti okupatorju in proti komunizmu, so bili partijski cilji razkriti. Likvidacije so ljudi odvračale od OF. Bela garda ne bi bila potrebna, če Partija v OF ne bi postavila vprašanja komunizma in partijske diktature in ne bi bila tako nezaupljiva do inteligence.

Komentiraj

Komentarji: