Zdravi brez mleka in sira

  • Šifra artikla:
  • Cena z DDV: 27,00 €
  • Popust: 0,00 %
  • Spletna cena z DDV: 27,00 €
Nazaj Dodaj v košarico

Splošen opis

Mleko je hrana za teličke. Zato tudi mlečni izdelki, zlasti sir, ne sodijo v zdrav jedilnik

»Vedela sem, da moram izboljšati svoje zdravje, zato sem začela uvajati spremembe. A nič ni imelo tolikšnega vpliva na moje zdravje kot prenehanje uživanja sira. Pravzaprav mi dan, ko sem ga za vedno opustila – sreda, 15. avgust 1979 – predstavlja moj pravi, zdravi rojstni dan. To je bil dan, ko je vse, kar sem kdaj prebrala o mlečnih izdelkih, sestavilo kot sestavljanka, in končno mi je postalo jasno: Edina naloga kravjega mleka je spremeniti dobrih 20 kg težkega telička v 135-kilogramsko kravo v šestih mesecih.«

 

Še nekaj zgodb ljudi, ki so opustili uživanje kravjega mleka in mlečnih izdelkov

 

Ann so mučile težave z dihali in kronične težave s prebavnim traktom. Kot hči predelovalca mleka ne bi nikoli pomislila, da bi vzrok njenih težav lahko bili mlečni izdelki. Ko ji je zdravnik svetoval, naj jih izloči iz prehrane, so njene težave izginile.

 


 

David Carter. Leta 2014 je bil ta 130-kilogramski poklicni igralec ameriškega nogometa v bolečinah. Vnetje je bilo tako hudo, da je komaj zmogel vstati iz kopalne kadi. Nekega dne si je ogledal dokumentarni film o prehrani in zdravju ter izvedel, da so mlečni izdelki lahko del problema. Z drugimi besedami, morda so ravno ta živila, ki jih je jedel z namenom pridobivanja mišične mase, prispevala k vnetju. Torej se jih je znebil. Ko je prešel na popolnoma vegansko prehrano, se mu je življenje spremenilo. V dveh mesecih so njegove bolečine izginile.

 

Ko je imel Chad okoli 17 let, je od prijatelja slišal, da mlečni izdelki lahko sprožajo težave z dihanjem. Z drugimi besedami, krivec bi lahko bile njegove priljubljene testenine s sirom in druge jedi z mlečnimi izdelki. Začel je povezovati dejstva. Spomnil se je, kako je kot otrok zvečer jedel sladoled in nato ponoči kašljal in sopel. Odločil se je, da bo zadevo preizkusil. Iz prehrane je izločil mleko, sir in vse, kar je vsebovalo sledi mlečnih izdelkov. “Ni bilo lahko, a želel sem poskusiti,” pravi. “Druge izbire nisem imel.” Učinek je bil dramatičen. “V par mesecih so moje alergije izginile in sopenje je prenehalo.

 

Šele ko je Ann imela 42 let, ji je zdravnik predlagal, naj opusti mlečne izdelke. Takoj ko je naredila to, so njene prebavne težave postale preteklost. “Zakaj mi ni nihče predlagal tega že prej?” se je spraševala. “Prihranilo bi mi leta bolečin in trpljenja in ne bi mi bilo treba prestajati muk ob opazovanju svojih otrok, ki so trpeli za enakimi težavami. Želim si, da bi lahko delila to sporočilo z vsemi. Težko mi je gledati, kako drugi ljudje trpijo, sploh če gre za otroke. Mlečni izdelki bi morali biti opremljeni z opozorilnimi nalepkami.”

 

 

Moja koža je postala čista, moja lica so izgubila napihnjen videz, moj nos je postal ožji, moje oči so se razjasnile, moje telo je dobilo lepšo obliko. Občutek napihnjenosti po jedi je izginil, prav tako pa tudi boleče grlo in prehladi, za katerimi sem vse od otroštva trpela štirikrat letno. Sluz je prenehala krožiti po mojem telesu ter mašiti moje sinuse, pore in prebavni trakt. Maščobni obroč okrog mojega trebuha, ki je obetal, da bo tam za vedno, je izginil, ker sem končno lahko opravljala veliko potrebo prav vsak dan. (In to po večkrat!)

 

Vse te in ostale zgodbe imajo podlago v številnih raziskavah, ki dokazujejo, da so ljudje, ki ne pijejo kravjega mleka in ne jedo sira, jogurtov, skute ter ostalih živil živalskega izvora, precej bolj zdravi od oseb, ki uživajo vse našteto.

 

izdajatelj: Založba Planet

268 strani, broširano

15 x 23 cm

leto izdaje: 2018

 

 

Rekli so o knjigi:

 

"Če vas zanima, kje bo medicina čez deset let, danes berite dela dr. Neala Barnarda." ― Dean Ornish, dr. med., avtor knjižnih uspešnic z lestvice New York Timesa (The Spectrum in Dr. Dean Ornish's Program for Reversing Heart Disease)



"Naše ljubezensko razmerje s sirom nas ubija. Spoznajte resnico o siru, saj vam to lahko reši življenje." ― Joel Fuhrman, dr. med., avtor knjižnih uspešnic z lestvice New York Timesa (The End of Heart Disease in The End of Diabetes, med drugimi)

 



"Ta informativna in zabavna knjiga na jasen in prepričljiv način predstavi razloge, zakaj sir ne sodi v našo prehrano. Toplo vam jo priporočam!" ― Ted D. Barnett, dr. med., zdravstveni in generalni direktor organizacije Rochester Lifestyle Medicine


"Obožujete sir? Ponovno razmislite! Dr. Barnard kristalno jasno pokaže, zakaj se je pametno izogibati siru, kot da je od tega odvisno vaše življenje ‒ saj tudi dejansko je!" ― Rip Esselstyn, avtor knjižne uspešnice s prvega mesta lestvice New York Timesa

 

"Dr. Barnard deli resnico o eni najhujših zasvojenosti v Ameriki. Obvezno branje za vsakogar, ki si želi nekaj spodbude pri svoji odločitvi za popolnoma rastlinsko prehrano." ― Chad Sarno in Derek Sarno, kuharska mojstra, brata in ustanovitelja znamke Wicked Healthy

 

Čeprav morda obožujete sir, vam sir ne vrača ljubezni

 

Avtor knjige zdravnik dr. Neal Barnard: »Očitno dejstvo je, da krave proizvajajo mleko za hranjenje svojih dojenčkov. Enako kot doječa človeška mama proizvaja ravno dovolj mleka za svojega dojenčka in ne za celo sosesko, tudi krava običajno proizvede toliko mleka, kolikor ga potrebuje njen teliček. A s tem mlečne farme ne morejo služiti denarja, zato mlekarji naredijo nekaj stvari.

 

Prvič, krave vsako leto oplodijo in jim nato vzamejo teličke, da si lahko prisvojijo vse njihovo mleko. Drugič, z vzrejo in včasih s pomočjo farmacevtskih sredstev silijo krave v proizvajanje več mleka. Tretjič, ko krave ne proizvajajo več dovolj mleka, da bi jih bilo vredno vzdrževati, jih zakoljejo za hamburgerje in nadomestijo z mlajšimi kravami, pri katerih ponovno začnejo krog oplojevanja in laktacije. Pomislite: žival prisilimo, da dobi otroka, nato pa ji ga vzamemo in ukrademo mleko. To je tiranija. Vez med materjo in otrokom je najmočnejša vez, kar jih poznamo – in prelomimo jo zaradi svojih kulinaričnih užitkov.

 

 

Obožujete sir, a žal vam moram povedati, da vam sir ne vrača ljubezni. Prej ko boste uvideli to, prej boste premagali svoje težave s težo ali zdravjem. Sir vsebuje presenetljivo količino kalorij – več kot dovolj, da pojasni težo, ki ste jo pridobili skozi leta. Proizvajalci sira so vam zamolčali, da sir vsebuje blage opiate, ki pa so morda ravno dovolj močni, da ostajate zasvojeni. Ker hkrati redi in povzroča zasvojenost, je sir resen problem za vašo težo.«

 

O avtorju:

 

Neal Barnard, dr. med., je pridruženi izredni profesor medicine na Fakulteti za medicino Univerze Georgea Washingtona v Washingtonu in predsednik Odbora zdravnikov za odgovorno medicino (Physicians Committee for Responsible Medicine).

 

Dr. Barnard je vodil številne raziskave na temo učinkov prehrane na sladkorno bolezen, telesno težo in kronične bolečine, vključno s prelomno raziskavo prehranskih intervencij pri sladkorni bolezni tipa 2, ki so jo financirali Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health). Je avtor več kot 70 znanstvenih publikacij in 18 knjig. 

 

Veganski zdravnik dr. Neal Barnard

 

Kot predsednik Odbora zdravnikov dr. Barnard vodi programe, ki se zavzemajo za preventivno medicino, zdravo prehrano in višje etične standarde v raziskovanju. Vodil je tri televizijske oddaje o prehrani in zdravju ter pogosto gostuje v informativnih oddajah, kjer komentira zadeve s področja prehrane in raziskovanja. Je glavni urednik vodnika po prehrani za klinične zdravstvene delavce (Nutrition Guide for Clinicians), učbenika, ki je na voljo vsem študentom medicine v Združenih državah. Njegove raziskave so odigrale pomembno vlogo pri sprejetju rastlinske prehrane v prehranskih smernicah za Američane. Leta 2015 je bil imenovan za rednega člana Ameriškega kolegija za kardiologijo (American College of Cardiology).

 

Dr. Barnard prihaja iz mesta Fargo v Severni Dakoti. Študiral je na Fakulteti za medicino Univerze Georgea Washingtona in tam opravil tudi specializacijo. Delal je v bolnišnici St. Vincent’s Hospital v New Yorku, kasneje pa se je vrnil v Washington in ustanovil Odbor zdravnikov.

 

Kazalo:

 

Uvod: Odgovor imamo pred nosom

  1. poglavje: Poosebljeno predelano živilo
  2. poglavje: Več kalorij kot kokakola, več soli kot čips: vpliv sira na našo postavo
  3. poglavje: Kako nas sir ohranja zasvojene
  4. poglavje: Skriti vplivi na hormone
  5. poglavje: Zdravstvene težave, na katere niste računali
  6. poglavje: Bolezen srca, sladkorna bolezen in francoski paradoks
  7. poglavje: Kaj prestajajo živali
  8. poglavje: Industrija v ozadju zasvojenosti
  9. poglavje: Zdrava prehrana
  10. poglavje: Odličen okus brez obžalovanj
  11. poglavje: Recepti

Dodatek: Izločevalna dieta za določanje problematičnih živil

 

Odlomki iz knjige:

 

Če lahko sir in drugi mlečni izdelki vplivajo na naša pljuča, možgane in sklepe, ali lahko povzročajo tudi vnetja kože? Ali lahko prispevajo k mozoljavosti? Otočani s Papue Nove Gvineje, ljudstvo Aché iz Paragvaja, Inuiti iz severne Kanade in Okinavci pred 2. svetovno vojno so bili vsi bolj ali manj brez mozoljev, dokler so uživali svojo tradicionalno prehrano. Ko se je njihova prehrana “modernizirala” in postala podobna zahodnjaški, vključno s sirovimi burgerji in pico, so mozolji postali pogosta težava.

 

 

Če si ogledamo svetovni zemljevid raka prostate, hitro postane jasno, da je ta bolezen pravzaprav dokaj redka v državah, kot so Japonska, Tajska in Hong Kong, kjer mlečni izdelki niso med tradicionalnimi živili (oziroma so vsaj bili redkost, preden so te države začele prevzemati zahodnjaške prehranske navade). Rak prostate pa je pogost v državah, kjer so mlečni izdelki običajen del prehrane – v Švici, v Franciji, na Norveškem, na Švedskem, v Kanadi, v Združenih državah in drugod.

 

Ker sir prihaja od krav – pogosto brejih krav – vam prinaša tudi odmerek estrogenov, ženskih spolnih hormonov, na katere niste računali. Poleg tega proizvajalci siru dodajajo toliko soli, da se uvršča med živila z najvišjo vsebnostjo natrija. Vsebuje tudi veliko nasičenih maščob in holesterola. Poln je kalorij in natrija, ima več holesterola kot zrezek in vsebuje hormone – slabše bi že težko bilo.

 

Lauren, odvetnica, je trpela zaradi uničujočih migren. Ko je spoznala, da njene glavobole sprožajo mlečne beljakovine, je imela v rokah več moči, kot bi ji je lahko prinesel zdravniški recept. Migrene so postale preteklost!

 

 

V siru je tudi snov, ki je delni krivec za vonj človeških iztrebkov. V nadaljevanju postopka proizvajanja sira mlečne maščobe in beljakovine razpadejo v široko paleto kemijskih produktov – en izmed njih je skatole. Če zaznate rahel vonj po pokvarjenem (resnici na ljubo, sir pač ne diši po vrtnicah), je to zato, ker je skatole tudi delni krivec za vonj človeških iztrebkov (nastaja iz triptofana v našem črevesju). Ameriška vojska ga je uporabila tudi za svojo nesmrtonosno “smrdljivo bombo”, zasnovano z namenom začasne onesposobitve sovražnika. Vendar ne potrebujete pogodbe z vojsko, da pridete do njega – najdemo ga v navadnem siru.

 

V siru najdemo najbolj odvratne vonjave. Človeški nos je zelo občutljiv na bakterijski razkroj, s čimer nas opozarja na hrano, ki se je pokvarila, kontaminacijo z iztrebki in druge nečiste zadeve. Vendar pa v siru najdemo ravno vonjave razpadajoče hrane, neumitih stopal, neprijetnega telesnega vonja in človeških iztrebkov.

 

Vlaknine so rastlinske balastne snovi. Veliko jih najdemo v stročnicah, zelenjavi, sadju in polnovrednih žitih. Nekaj posebnega so zato, ker so nasitne, a pravzaprav ne vsebujejo kalorij. Vlaknine nam dajo občutek polnosti, zato vstanemo od mize in se počutimo zadovoljne, ne da bi pojedli preveč. Sir ni rastlina, zato nima vlaknin. Ko ugriznete v rezino sira, ni ničesar med vami in prav vsako kalorijo v njem. To pomeni, da lahko zaužijete veliko kalorij, preden se počutite vsaj približno polne.

 

V eni od raziskav so bile udeležene ženske, ki so se leta borile s težavami s težo. Za 14 tednov smo izločili sir in vsa druga živila živalskega izvora iz njihove prehrane. Po 14 tednih je vsaka stopila na tehtnico. Povprečna udeleženka je izgubila 5,9 kilogramov. Glede na to, da niso štele kalorij ali omejevale porcij, je bil rezultat impresiven.

 

 

Opiati v mlečnih izdelkih? Morda se sprašujete, kaj za vraga počnejo tam. No, pomislite, kaj bi bilo, če se teliček ne bi hotel dojiti ali če človeški dojenček ne bi kazal zanimanja za dojenje. To se za njiju ne bi dobro končalo. Zato mleko poleg beljakovin, maščob, sladkorja in malce hormonov vsebuje tudi opiate, s katerimi je dojenček nagrajen za dojenje.

 

Ko torej kazomorfini pridejo v možgane doječega se dojenčka in sprožijo sproščanje dopamina, postaja dojenček bolj in bolj navezan na mamo. In če kazomorfini ne prihajajo od mame, temveč iz rezine sira, bo tudi ta postal privlačen.

 

Raziskovalci iz organizacije Kaiser Permanente v Oaklandu v Kaliforniji so preučili prehrano 1.893 žensk, ki so sodelovale v epidemiološki raziskavi Življenje po raku (Life After Cancer) in so vse imele diagnozo invazivnega raka dojk v zgodnji fazi. V naslednjih 12 letih so tiste, ki so v povprečju pojedle zgolj med pol in eno porcijo mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob na dan, imele 20 odstotkov več možnosti za smrt zaradi raka dojk kot tiste, ki so uživale malo ali nič mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob. Pri ženskah, ki so jih pojedle nekoliko več – vsaj eno celo porcijo mastnih mlečnih izdelkov na dan – je bilo tveganje za smrt 49 odstotkov višje.

 

Raziskovalci na Univerzi v Rochestru so si ogledali učinke na moške. Spremljali so vnos mlečnih izdelkov pri 189 študentih na kolidžu in nato pregledali vzorec sperme vsakega izmed njih. Izkazalo se je, da je bila pri tistih, ki so uživali največ mlečnih izdelkov, še posebno sira in drugih mastnih mlečnih izdelkov, največja verjetnost, da bo njihova sperma abnormalna. Natančneje, morfologija in premičnost – torej oblika in gibanje – njihove sperme sta bili abnormalni. Raziskovalci so opazili postopno naraščanje težav s plodnostjo.

 

 

Če vaša prehrana vsebuje mnogo zelenjave, sadja, stročnic in polnovrednih žit, boste zaužili dovolj vlaknin, da se boste lahko znebili odvečnih hormonov. Sir pa ni rastlina, zato ne vsebuje vlaknin. Enako velja za vsa druga živila živalskega izvora. Če je vaša prehrana polna živil živalskega izvora, to pomeni, da vaše telo ne dobi dovolj vlaknin, ki jih potrebuje za izločanje neželenih hormonov. Raziskovalci raka menijo, da je to del razlage, zakaj so pri ljudeh s prehrano na osnovi živil živalskega izvora stopnje nekaterih vrst raka višje in zakaj vlaknine zmanjšujejo tveganje za raka. Vlaknine pomagajo ohranjati raven hormonov znotraj meja.

 

Raziskovalci s Harvarda so preverili, če ta povezava drži v Združenih državah in če imajo moški, ki še nimajo raka, večjo verjetnost zanj, če uživajo mlečne izdelke. Raziskava o zdravju zdravnikov (Physicians Health Study) je zajemala 20.885 moških in na začetku raziskave nihče od njih ni imel raka. Raziskovalci so podrobno popisali njihovo prehrano in nato spremljali te moške naslednjih 11 let. In res, pri tistih, ki so zaužili vsaj dve porciji in pol mlečnih izdelkov na dan, je bilo tveganje za pojav raka prostate povišano za 34 odstotkov.

 

Raziskave so pokazale, da maščoba, ko enkrat pride v kri – ne glede na to, ali prihaja iz sira, slanine ali česa drugega – oteži prehajanje kisika iz pljuč v krvni obtok. Učinek je začasen in subtilen – večina ljudi bi ga verjetno komaj zaznala. Če pa sta vam vzdržljivost in energija pomembni, je dobro vedeti, da mastna živila očitno ovirajo preskrbo s kisikom.

 

Iskanje po internetu jo je privedlo do informacij o prehrani in bolečinah v sklepih. Izvedela je, da bi ji rastlinska prehrana lahko pomagala. O tem je povedala svojemu revmatologu, ki pa ni bil ravno navdušen. “V bistvu je rekel, da sem nora,” se spominja. A četudi brez njegove podpore se je odločila spremeniti svojo prehrano. Kaj pa bi lahko izgubila? Hitro se je začela počutiti bolje. Njene bolečine so korak za korakom izginjale. Kmalu je lahko hodila brez bolečin ali otrdelosti. Lahko je vozila kolo in sčasoma poskakovala na svojem trampolinu na dvorišču. To ni bila ravno slika pacientke z artritisom, ki jo mučijo bolečine. Irene se že leta in leta ni počutila tako dobro.

 

 

Že leta 1991 so raziskovalci na Norveškem preizkusili prehrano brez mlečnih izdelkov in mesa na skupini ljudi, ki so trpeli za revmatoidnim artritisom. V enem mesecu so udeleženci opazili, da so se otekanje, občutljivost in jutranja otrdelost njihovih sklepov izboljšali. Krvne preiskave so potrdile, da je vnetje v njihovih telesih upadalo. Druge raziskave so pokazale podobne koristi. Dr. John McDougall je odkril, da se vnetje lahko izboljša že v štirih tednih nizkomaščobne veganske prehrane brez mlečnih izdelkov. Bolečina, otrdelost, otekanje sklepov in občutljivost so se izboljšali.

 

Tri leta so spremljali 4.273 fantov in 6.094 deklet starosti med 9 in 15 let; opazovali so njihovo prehrano ter to, ali so dobili mozolje ali ne. Rezultati so odslikavali rezultate predhodne raziskave. Več mleka kot so otroci popili, večja je bila verjetnost, da bodo imeli težave z mozolji. In posneto mleko je bilo vsaj toliko krivo kot polnomastno mleko.

 

Deset let kasneje so poročali o osupljivem odkritju. Iste “slabe maščobe” (nasičene maščobe), ki so bile vpletene pri bolezni srca, so bile povezane tudi z alzheimerjevo boleznijo. Natančneje, pri tistih, ki so zaužili največ nasičenih maščob (npr. vsakodnevno uživanje sira oziroma mesa), je bilo tveganje dvakrat do trikrat večje kor pri tistih, ki so tovrstne izdelke jedli redkeje.

 

Veliko ljudi zavrača uživanje mesa zaradi groteskne krutosti, ki jo prinaša. Vendar pa mlekarstvo nima prav nobenih etičnih prednosti. Industrija sloni na oplojevanju živali, ločevanju mater od njihovih otrok, siljenju krav v proizvajanje toliko mleka, kot je le mogoče doseči s pomočjo farmacevtskih sredstev in biologije ter pobijanju živali, takoj ko se jih ne splača več vzdrževati živih.

 

Nedvomno smo že doumeli, da živali na farmah niso ravno na pikniku. Tudi drugi ljudje prihajajo do podobnih spoznanj. Zakaj se torej tako počasi spreminjamo? Če razumemo, da je zaradi naših prehranskih navad vsako uro ubitih milijon živali in kako zelo z njimi škodujemo Zemlji, zakaj vsi skupaj ne vržemo svojega sira in nožev za zrezke v smeti ter se zavežemo, da bomo prispevali k boljšemu svetu?

 

Če vas preseneča, da se je sirni industriji uspelo preriniti v vlado, je to šele začetek. Partnerstvo med industrijo in vlado vključuje tudi poseben način ciljanja otrok. Ko cene sira padejo, vlada kupi sir, da se prihodki farm povečajo. Podobno se zgodi, ko padejo cene govedine – vlada kupi govedino. Kar naenkrat so šolska kosila polna sirovih burgerjev.

 

 

Ko je imela 12 let, je doživela še eno spremembo. Šla je kampirat s skupino otrok, ki so bili vegetarijanci. Pogovarjali so se o živalih in etičnih vprašanjih, kot to otroci pač zmorejo. Ko se je vrnila domov, je rezina svinjine zanjo popolnoma izgubila svoj čar. Ni je mogla pojesti. “Ni mi več bilo do tega, da bi pojedla kos prašiča ali krave, podobno kot ne bi hotela pojesti kosa mize. To preprosto ni bila več hrana.” In tako je nehala jesti meso. 

 

Kak zakrknjen privrženec mlečnih sirov bo morda vztrajal, da rastlinski siri niso dovolj podobni tistim živalskega izvora – prav tako kot kozji sir ni enak kravjemu in se siri iz surovega mleka razlikujejo od pasteriziranih izdelkov. A kar se tiče arome, okusa, občutka v ustih in vseh drugih pomembnih lastnosti, so rastlinski siri dokazali, da krave in koze danes niso več nič bolj potrebne za izdelavo sira kot konji za vlečenje vozov.