• Sin je po cepljenju neutolažljivo jokal zaradi poškodb možganov, zdravnica je materi rekla, da je preveč razvajen

    Datum: 07.01.2019 | Avtor: Administrator

    Spodnji tekst predstavljajo kratki odlomki iz knjige "Ideološki konstrukti o cepljenju", avtorica dr. Mateja Černič, ki bi jo moral prebrati vsak starš, preden se odloči za cepljenje svojega otroka.

     

    5. Ena sama injekcija z nepotrebnim cepivom nas je veliko naučila. Do cepljenja pri enem letu je bila hči vesel in živahen dojenček. Po cepljenju se je vse ustavilo. Nikoli ni nihče od zdravnikov javno potrdil, napeljal ali povezal njene težave s cepivom, čeprav so vse težave izhajale prav od cepljenja z OMR. Pred cepljenjem se vsi na strani medicine zelo trudijo, da otroka cepite (celo s tožbami), ko pa ga cepite in doživi usodne posledice, brezkompromisno ostanete sami, izobčeni in zasmehovani. Svojemu znanju in razumu ter veliki šoli, ki sem je bila deležna s strani moje učiteljice bioresonance in tudi terapevtki od hčere se lahko zahvalim, da se danes lahko postavim po robu nebulozam, ki nas v okviru cepljenja obkrožajo.

     

     

    6. Prvo cepljenje - Posledice: Neprekinjen jok z visoko frekvenco. Kasneje v tem mesecu je razvil atopični dermatitis po licih, rokah, nogah. 2. cepljenje – Posledice: Poslabšanje atopičnega dermatitisa, nočno zbujanje z močnim kašljem in krčevitim jokom. 3. cepljenje – Posledice: Pojavil se je nov simptom – nenadna visoka vročina 40 C, brez predhodnih znakov bolezni. 4.  cepljenje – Posledice: Je razdražljiv in agresiven. Zaznamo spremembe v vedenju. Ni več vesel, se ne smeji, govorni razvoj se ustavi, postane ekstremno občutljiv na hrup, vonj in otip. S soprogom sva po vsem doživetem sklenila, da so tveganja po cepljenju večja kot koristi. Pravzaprav koristi nisva našla prav nobene. Poiskala sva alternativne vire zdravljenja. Rezultati bioresonančnih testiranj so naju oba osupnili. Pokazali so težko zastrupljenost s konzervansi v cepivih, številne alergije, zlom imunskega sistema in motnje v razvoju. Po večletnih terapijah je sedaj deček dokaj stabilen, določena hiper občutljivost pa je ostala kot posledica cepljenja.

     

    7. Po vsakem cepljenju je bilo kaj narobe. Niti sanjalo se nama ni, v kakšno brezno se bomo pogreznili kot družina. Ko je sin dober mesec kasneje pod pazduho dobil veliko bulo, sem jo pokazala zdravniku. Pogledal je stran. Moralo je preteči sedem let, da sem spoznala, zakaj je zdravnik gledal vstran. Vedo, vse vedo, od kod in zakaj, toda nam, staršem, tega nočejo povedati. Sina sva v najnežnejšem obdobju razvoja obremenila s petnajstimi cepivi. Preveč je spal, postajal je nemiren in občasno zelo razdražljiv. Tedaj nisva vedela, da so vse to očitni znaki, da je cepivo poseglo na prepovedano območje – v otrokov živčni sistem.

     

     

    Nihče nama ni povedal, da je to nevrološka reakcija po cepljenju. Nihče reakcij po cepljenju ni zapisal v karton. Nihče naju ni opozoril, da je lahko naslednja reakcija resnejša. Videla sva, kako cepljenje zmoti in onesposobi imunski sistem, kako vzdraži ranljivi živčni sistem dojenčka, kako zdravega in krepkega otroka v trenutku naredi bolnega. Pri 13 mesecih je dobil OMR cepivo, ki je zaznamovalo naslednjih osem težkih let našega življenja. Že prvo noč je začel kričati. Jok, kakršnega je spuščal ponoči, je bil nekaj povsem novega, predirljiv in vznemirljiv. To ni bil jok zaradi lakote ali osamljenosti. Rekli so, da je razvajen in naj naredimo red. Postala sem jezna. Šele čez leta sva se soočil s podatki, ki so jih razgrnile klinične preiskave: da je cepivo OMR najinemu otroku poškodovalo več možganskih centrov, vidno zavrlo njegov razvoj in močno prizadelo njegove potenciale, ki sva mu jih dala ob rojstvu. Kmalu ni bil več zalit in krepak, pač pa suhljat in čez čas preveč koščen, čeprav je kar naprej jedel.

     

    Zdravnica je zdolgočaseno rekla: »Ali veste koliko takih fantov vidim vsak dan.« Midva pa sva vedela, da to ni normalno in da je nekaj narobe tudi z njegovim črevesjem. Odkrila sva, da vse, kar so cepiva povzročila najinemu sinu, za zdravnike ni bila nobena skrivnost, o vsem tem že desetletja razpravljajo v medicinskem časopisju in vse to je omenjeno tudi v navodilih, ki so bila priložena v škatlici cepiva. Navodil staršem ne izročajo. Danes veva, zakaj ne. Nikoli jih nisva dobila in nobene v njih navedene reakcije, ki jo je utrpel najin fant, niso vpisali v zdravstveni karton ali prijavili v državni register stranskih učinkov. Če nečesa ne prijaviš, se to ni zgodilo. Zrak je čist, vse je »normalno«. Ko smo od specialista prišli z nevrološkimi diagnozami, ki so potrdile več okvar na možganih, je zdravnica molčala, gledala ob tla in pričakovala, da bomo čim prej odšli. Ostali smo sami. Sistem, ki sva mu zaupala, nas je izvrgel.

     


    Nazaj

    Komentiraj

    • Na voljo imate še znakov.
    • Vpišite prikazane znake
      This is a captcha-picture. It is used to prevent mass-access by robots. (see: www.captcha.net)
        
    Dodaj komentar

    Komentarji: