Spodnji tekst predstavljajo kratki odlomki iz knjige "Ideološki konstrukti o cepljenju", avtorica dr. Mateja Černič, ki bi jo moral prebrati vsak starš, preden se odloči za cepljenje svojega otroka.

Niti prebolevanje naravne okužbe z oslovskim kašljem ne prinese dosmrtno imunost (kako neki bi jo potem lahko cepivo?). Imunost, povzročena s cepljenjem, je še mnogo bolj kratkotrajna. Načeloma traja 3-5 let po cepljenju, nato začne upadati: v 7 letih po cepljenju je »zaščitenih« le še 46% cepljenih posameznikov, v 10-15 letih pa ta imunost praktično povsem izgine. Kar seveda pomeni, da v populaciji nikoli in nikdar ni dosežena raven 95% imunosti, ki naj bi bila pogoj za vzdrževanje čredne imunosti. Legitimizirati in legalizirati množično ali celo obvezno cepljenje z oslovskim kašljem na podlagi koncepta »vzdrževanja čredne imunosti« je absurdno. Pa kljub neimunosti populacije nismo priča smrtonosnim epidemijam oslovskega kašlja, ki bi kosile pred seboj.

Tudi v primeru davice čredna imunost ne obstaja. Obsežna serološka študija (Edmunds et al. 2000) je pokazala, da je kljub visoki precepljenosti z davico (praviloma nad 90%) velika večina odraslih oseb neimuna. Podoben, še hujši absurd je prisilno cepljenje s tetanusom. Tetanus namreč ni nalezljiva bolezen, ki bi se prenašala med ljudmi. Čredne imunosti v primeru tetanusa tako ni mogoče vzpostaviti niti teoretično. Vsi zgoraj navedeni podatki jasno kažejo, da cepljenje ne vzpostavlja čredne imunosti in da torej legitimacija in legalizacija prisilnega cepljenja najmanj v primeru predstavljenih treh bolezni temelji na mitu ali, natančneje, na namerni laži.

Ne samo, da cepivo ne ščiti pred okužbo, zaradi nespecifičnih kliničnih znakov so cepljeni posamezniki nosilci tihe okužbe in zato potencialno bolj nevarni dovzetnim otrokom kot necepljeni posamezniki. Da je tudi cepljeni lahko nosilec okužbe, priznavajo celo slovenski strokovnjaki.

Še nazorneje pa je neučinkovitost cepiv ter predvsem vlogo cepljenih posameznikov pri prenosu okužbe z oslovskim kašljem pokazala študija Warfela in sodelavcev (2014). Izvedena je bila na pavijanih, pri katerih je potek bolezni zelo podoben poteku pri ljudeh. Pokazalo se je, da nobeno cepivo ne prepreči okužbe z oslovskim kašljem. Čeprav bi »morali« biti pavijani en mesec po zaključku bazičnega cepljenja na vrhuncu »zaščitenosti«, so ob izpostavljenosti bakterijam oslovskega kašlja ne samo zboleli, temveč so bolezen prenesli tudi na druge. Cepljeni posamezniki so daleč od tega, da bi bili manj kužni ali celo nekužni, ravno obratno, v času prebolevanja okužbe oslovski kašelj »uspešno« prenesejo na druge.

Bakker in Mathias (2001) poročata o izbruhih mumpsa v Surinamu poleti 1998, ki so jih povzročile množične cepilne kampanje s cepivom OMR. Avtorja sta podrobneje preučila izbruhe mumpsa po cepljenju v treh šolah. Stopnja obolelosti v skupini cepljenih otrok je bila 3-krat večja kot stopnja obolelosti v skupini necepljenih otrok. Atrasheuskaya in sodelavci (2006) poročajo o šestih cepljenih otrocih, ki so zboleli za mumpsom. S cepilnim virusom mumpsa so jih okužili drugi cepljeni otroci. Cepljenje z mumpsom ni edino, ki lahko povzroči sejanje cepilnega virusa po okolici – o horizontalnem prenosu živih cepilnih virusov so poročali v zvezi z mnogimi cepivi, npr. cepivom s hepatitisom A, otroško paralizo in ošpicami.

V ZDA je bilo v obdobju 2006-2007 z gripo cepljenih le 44,4% zdravstvenega osebja. Še »hujše« je v Sloveniji, kjer se je po podatkih za leto 2012/2013 z gripo cepilo celih 11% zdravstvenih delavcev. »Zdravstveni delavci pogosto zavračajo cepljenje proti gripi, ker menijo, da je neučinkovito in povzroča neželene učinke. Najbolj pogost vzrok odklonilnega stališča zdravstvenih delavcev do cepljenja je skrb, da ne bi imeli po cepljenju več težav, kot jih povzroča gripa sama.« (IVZ, 19.1.2006, str.2) Mar ni cepljenje naša dolžnost, odklanjanje cepljenja pa skrajno sebično in neodgovorno? Mar niso cepiva izjemno varna in učinkovita? Zdravstveni delavci očitno menijo, da ne… vsaj takrat, ko gre za njih same.

Ironično je, da cepivo z gripo ni samo skrajno neučinkovito, temveč lahko sveže cepljena oseba s cepilnim virusom gripe okuži ostale. Študija Blocka in sodelavcev (2008) je pokazala, da je do trosenja virusa gripe v okolico prišlo pri 28,9% cepljenih oseb.

Komentiraj

Komentarji: