• Udbovec je privezal za motor nekega domačina in ga tako dolgo vlačil po cestah, da je izdihnil

    Datum: 29.08.2019 | Avtor: Administrator

    V času komunizma so za režim sporne knjige v NUK-u hranili v posebnem fondu. V naši osrednji knjižnici, Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), je tako od leta 1945 nastajal poseben fond teh knjig in časopisov, ki so morali ostati skriti pred očmi javnosti. Zato so jih najprej shranjevali v omari v direktorjevi pisarni, ključ pa je imel direktor. Iz tega razloga se je tega fonda oprijelo ime direktorjev ali d-fond. Zaradi knjige "V rogu ležimo pobiti", kateri odlomki so objavljeni spodaj, je bil leta 1974 zaprt slovenski pisatelj Drago Jančar. Ker je to knjigo Jančar prinesel iz Avstrije, so ga obtožili “razširjanja sovražne kulture”.

     

    Ko smo kopali jamo za mrliče in smo prinesli enega iz kleti h grobu, sem ga skrivaj odgrnil in videl, da je imel vsa penasta usta, stepen je bil pa tako,da na hrbtu ni imel niti koščka cele kože.

     

    Partizani so z Nemci, v primerjavi z nami, zelo lepo ravnali. Ko sem stražarja prosil za košček kruha, me je nagnal, poklical nekega Nemca in mu dal kruh.

     

     

    Najhujše je bilo neke nedelje popoldne ob štirih, ko so v sobo prišli štirje oficirji in jedli sveže krofe. Mi smo bili še tešči. Smejali so se nam in nam moleli krofe pod nos zraven se pa norčevali: “Kar sveto Marijo prosi, pa ti jih bo poslala! Kaj, zdaj je pa k. . . . ker vam ne pomaga preklete prasice!

     

    Očitali so nam, da smo, preden smo se umaknili iz Slovenije, pobijali stare ljudi po Gorenjskem in dojenčkom po domovih lomili kosti, oči kopali in žive žgali. To smo morali kar požreti, saj če si komu vrgel v obraz, da toni res, si jih dobil, da si imel kožo kot žamet.

     

    Očividec pripoveduje, da je v št. Vidu videl, kako so fante dogolega slekli, jim na glavo nataknili vreče ter jih pognali na dvorišče, kjer so jih toliko časa tolkli po glavi, da so ubogi mučeniki izdihnili. Neka žena, ki je bila tedaj zaprta v šentviških ječah, izpoveduje, da je videla fanta, ki so ga pripeljali nazaj v sobo strašno stepenega. Njegova srajca je bila vsa prilepljena na krvavo telo. Ko so mu dali vode, da bi se umil, z rokami ni mogel ganiti. Ko ga je hotela ona umiti, so jo surovo pahnili stran. Pove tudi to, da so žene in dekleta, ki so bile tedaj zaprte, dobile v pranje perilo zaprtih fantov. Bilo je vse krvavo in večkrat so se ga držali ne samo kosi kože in krvi, ampak tudi mesa.

     

    Slavko Milavec, doma iz Medvod, načelnik UDBE, najprej za škofjeloški okraj, kasneje pa za celo Gorenjsko. 1946 je aretiral nekega domačina, ga privezal za motor in ga tako dolgo vlačil po cestah, da je izdihnil.

     

    Nekateri so poiskali kak košček papirja, kos časopisa ali kaj podobnega in nanj napisali naslove svojih domačih in sporočilo, da se ta dan vozijo tod mimo v Kočevje in da vse pozdravljajo. Kot sem kasneje ugotovil, so res dobri ljudje pobrali ob železnici te naše listke in jih izročali kot zadnji pozdrav domačinom.

     

    Kočevski Rog:

    Tako sem prišel na vrsto tudi jaz. Počepnil sem pred jamo, padel vanjo, med padcem pa je počil strel. Ko sem padel na kup trupel, sem se takoj zavedel, še preden je padla naslednja žrtev za menoj. Povlekel sem se vstran in ugotovil, da sem le malo ranjen. V kotu jame sem opazil nekoga, ki je nosil kamenje na kup. Ko me je zagledal tudi on, me je takoj poklical, naj mu pomagam narediti zaklonišče, zvečer pa bova poskusila priti ven. Nekaj časa sem nosil kamenje, potem pa začel ogledovati jamo. To je bila kakih 30m široka in prav toliko globoka podzemska jama. Stene so bile popolnoma navpične, na vrhu pa je morala biti že minirana. V jamo so bile navaljene debele skale na žrtve, ki so jih že prej pobili.

    Nato sem si poiskal mesto na neki skali, pet metrov od dna, si slekel srajco in se namazal z blatom, da nisem bil tako viden. Tam sem sedel od devete ure zjutraj, ko sem bil vržen v jamo, pa do sedmih zvečer. Zelo me je zeblo, posebno še, ker sem bil vržen v jamo popolnoma razgret. Ves čas sem opazoval, kako so žrtve padale v jamo. Nekateri so takoj umrli, drugi so znoreli, nekateri so bili samo ranjeni, nekaterih sploh niso razvezali in so padali v jamo z zvezanimi rokami. Eden od teh je tožil, da še moliti ne more. Ta dan je padlo v to kraško jamo okrog 1000 žrtev. Nekaj strašnega je bilo to gledati ves dan. Kadar je zmanjkalo žrtev, so v jamo metali ročne bombe in kamenje, streljali z mitraljezi in sploh počeli, kar se jim je zahotelo. Okrog sedmih zvečer sem stopil s skale. Ker me je tako zeblo, sem nekemu mrliču slekel spodnje hlače, z drugega pa potegnil bluzo in srajco. Vse je bilo krvavo in raztrgano.

    Z mrakom so prenehali s streljanjem. V jamo so navalili kamenje. Zgoraj smo slišali divje krohotanje in hojo stražarjev. Nekako ob desetih smo poskusili splezati iz jame. Po sredi je bila kakih 10 m dolga bukova žrd, katero so najbrž spustili v jamo zato, da so se trupla na njej odbijala in tako padla bolj na široko. Od te žrdi pa do vrha pa je bilo še kakih 10 m žive skale. Prvi je poskušal priti ven neki Belokranjec, pa je rekel, da je nemogoče in da bomo morali tu umreti.Za njim sem se opogumil jaz. Prosil sem preživele, naj mi malo pomagajo, pa so rekli, da se ne izplača, ker itak ne bom prišel do vrha. Zagnal sem se po žrdi in bil takoj na vrhu. Skrbelo me je, kako bom plezal po kamenju, pa je šlo tudi dobro. Pogledam iz jame, stražarja ni bilo nikjer, le od druge strani sem slišal govorjenje.

    Stopil sem na vrh in že po nekaj korakih stopil na suhljad, da je počilo pod nogami. Stražar je zavpil, jaz sem za trenutek počakal, nato pa odhitel naprej. Hodil sem celo noč. Tako sem bil pretepen in utrujen, da bi skoro omagal. Tudi groza me je bilo vsega prestanega. Slekel sem eno srajco, obvezal noge in tako nadaljeval pot iz groba v Kočevskem Rogu.

     

    Tekst predstavlja odlomke iz knjige V rogu ležimo pobiti, Tomaž Kovač, samozaložba, Buenos Aires 1968.

     


    Nazaj

    Komentiraj

    • Na voljo imate še znakov.
    • Vpišite prikazane znake
      This is a captcha-picture. It is used to prevent mass-access by robots. (see: www.captcha.net)
        
    Dodaj komentar

    Komentarji: Vseh: 1

    • Avtor: franc Datum: 02.09.2019 21:11 ojoj ....ne morem verjet ::-(