• Prihaja knjiga stotih pričevanj slovenskih vegank in veganov

    Datum: 13.01.2020 | Avtor: Administrator

    Sem književnica in pisateljica, veganka, navdušenka nad zdravo prehrano in mama. Predlani novembra je izšel moj prvi roman Zapiski nore sladostrastnice, izid drugega (ki bo nadaljevanje prvega) je predviden za letos. Trenutno pripravljam knjigo o veganih in veganstvu, za katero sem zbrala pričevanja sto vegank in veganov. Naslov knjige bo Odločitev za ljubezen, izšla pa bo junija pri Založbi Planet.

     

    Ideja za omenjeno knjigo se mi je porodila lani poleti. Razmišljala sem o tem, kako veganstvo še zmeraj velja za nekaj čudaškega, vegani pa za pripadnike nekakšne sekte, agresivneže, ki drugim vsiljujejo svojo trapasto ideologijo. Pomislila sem na to, kako se dogaja (slišala sem za več takšnih primerov), da nekdo izrazi zanimanje za neko jed, sladico ali prigrizek, v trenutku, ko izve, da je zadeva veganska, pa se hitro umakne z besedami: »Ne, veganskega pa ne jem.« Takšni ljudje se očitno nekako ne zavedajo, da vsak dan in kar naprej povsem nehote jedo vegansko hrano. Saj vendar jedo tudi krompir, kruh, sadje, zelenjavo, žita … Najbrž se ti ljudje celo takrat, ko jedo te stvari, sami pri sebi sprašujejo: »Le kaj za vraga jedo vegani?«

     

    Sara Zupan

     

    Ko sem razmišljala o vsem tem, sem pomislila, da ne bi bilo slabo na enem mestu zbrati prikaze iz prve roke o tem, kaj vegani v resnici jedo, kako in zakaj se prehranjujejo tako, kot se, kakšna sta njihovo zdravje in počutje (so res shirani, brez energije in v pomanjkanju esencialnih hranilnih snovi?), kako razmišljajo in zakaj tako razmišljajo. Ker je pisanje področje, na katerem sem najbolj doma, se je v meni izoblikovala ideja, da bi napisala knjigo o tem – natančneje: da bi druge prosila, da mi jo pomagajo napisati. Pomislila sem, da bi začela zbirati pričevanja vegank in veganov širom Slovenije in jih objavila v knjižni obliki. Knjiga bi služila širjenju pozitivnih informacij o veganstvu pa tudi ozaveščanju o pomenu in celo nujnosti takšnega načina prehranjevanja (in življenja) v današnjem času.

     

    Dela sem se lotila tako, da sem najprej na Facebooku ustanovila skupino »Knjiga o veganih in veganstvu«. Potem sem začela »novačiti« člane in morebitne udeležence. Facebook mi je bil pri v tem v neznansko pomoč. Brez tega orodja ne bi mogla nikoli doseči toliko ljudi v tako kratkem času. Pisala sem približno sto šestdesetim ljudem. Kasneje, ko se je glas o mojem projektu razširil, mi jih je precej pisalo tudi samoiniciativno. Ljudem sem posredovala vprašanja in jih prosila, da nanje odgovorijo. Ob tem sem poudarila, da ta vprašanja služijo bolj za nek okvir, da si lahko predstavljajo, kaj želim izvedeti od njih, in da lahko napišejo tudi več in karkoli sami želijo na to temo. Vprašanja so bila naslednja:

     

    Kako dolgo si že vegan/-ka?

    Zakaj si se odločil/-a za tak način prehrane in življenja? Tvoj odnos do živali?

    Meniš, da je veganska prehrana primerna tudi za otroke?

    Se je po prehodu na veganstvo spremenilo tvoje zdravje/počutje? Na bolje, slabše?

    Kakšen je odziv tvoje okolice, ko slišijo, da si vegan/-ka? Kaj jim ponavadi odgovoriš?

    Meniš, da bi morali vsi ljudje na svetu postati vegani? Zakaj ja/ne? Misliš, da bi s takšnim načinom prehrane lahko pomagali rešiti planet?

     

    Med vsemi, ki sem jim pisala, mi jih seveda veliko ni odgovorilo, ker mogoče niti niso videli mojega sporočila. Le nekaj (lahko jih preštejem na prste ene roke) je bilo takih, ki so odgovorili, da ne bi sodelovali, ker se nočejo izpostavljati. To sem razumela in spoštovala, kljub temu se je namreč prav kmalu nabralo dovolj pričevanj za precej obsežno knjigo. Med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev veganov (Jadranka Juras, Iza in Samo Login), veganski zdravnik (dr. Goran Dubajić), še nekaj takšnih in drugačnih strokovnjakov, in predvsem veliko srčnih, pogumnih ljudi, ki jim to, da se izpostavijo v knjigi, ni predstavljalo problema. Prav vsem sem iz srca hvaležna, da so se odzvali in mi pomagali ustvariti to, kar sem si zamislila – oziroma še več, saj je končna številka udeležencev povsem presegla moja prvotna pričakovanja.

     

     

    Nikakor ne smem pozabiti omeniti sodelovanja z Zgodbami veganov – tudi ta odličen projekt mi je bil v veliko pomoč. Ker sem videla, da imata moj projekt in Zgodbe veganov marsikaj skupnega – nenazadnje vsi zasledujemo isti cilj –, sem kontaktirala Mateja Glivarja, ki je aktiven pri tem projektu. Prosila sem ga za dovoljenje, da uporabim nekatere od njihovih intervjujev kot gradivo za svojo knjigo. Strinjal se je in mi izrazil svojo podporo. (Tudi sam je prispeval svoje poglede za knjigo.) Tako sem nekaj intervjujev iz Zgodb veganov, ki so objavljeni na YouTubu, poslušala in jih prenesla v pisno obliko. Vsako od teh oseb, ki so bile predstavljene v teh intervjujih, sem nato kontaktirala, jo prosila za dovoljenje, da se njen intervju objavi v knjigi, ji poslala svoj zapis in jo prosila, da ga prebere in mi sporoči, ali je vse v redu ali pa bi želela kaj spremeniti, dodati ipd. Na ta način – preko Zgodb veganov – sem pridobila deset intervjujev oziroma pričevanj za knjigo.

     

     

    Navsezadnje se moram zahvaliti tudi Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice – prispevka s strani dr. Gorana Dubajića v knjigi najverjetneje ne bi bilo, če ne bi v ta namen uporabila intervjuja, ki ga je z njim opravila Nuša Pevc in je bil objavljen v prejšnji številki pričujoče revije. S privoljenjem društva in avtorice intervjuja sem s svojimi besedami povzela razmišljanja dr. Dubajića (opirala sem se na malce daljši intervju, ki je bil objavljen na spletni strani društva) in jih vključila v knjigo. Seveda sem za dovoljenje prosila tudi njega – in ga nemudoma dobila.

     

    V uvodu v knjigo se bom na kratko dotaknila zgodovine veganstva, na koncu pa bom dodala nekaj koristnih seznamov: seznama literature in filmov na temo veganstva, seznam podjetij/blagovnih znamk, ki svoje izdelke testirajo na živalih, seznam podjetij/blagovnih znamk, ki tega ne počnejo, in seznam veganskih ekoloških kmetij v Sloveniji.

     

    Moja želja in namera je, da bi knjiga predstavljala pomemben doprinos k demistifikaciji veganstva v družbi in širjenju pozitivnih informacij o tem načinu življenja, ki prinaša toliko koristi – tako tistemu, ki ga živi, kot živalim in nenazadnje tudi našemu planetu ter vsem njegovim prebivalcem.  

     

    Sara Zupan

     

    Vir: revija Osvoboditev živali, december 2019, www.osvoboditev-zivali.org

     


    Nazaj

    Komentiraj

    • Na voljo imate še znakov.
    • Vpišite prikazane znake
      This is a captcha-picture. It is used to prevent mass-access by robots. (see: www.captcha.net)
        
    Dodaj komentar

    Komentarji: