• Komunisti partizani so med vojno v Bohinju s konjema razčetverili neko dekle

    Datum: 24.02.2020 | Avtor: Administrator

    Odlomki iz knjige Svoboda na izpitu, avtor Primož Slapar:

     

    Z zmago v občini Polje leta 1936 sta si prizadevali dve listi JRZ, za katero so se zbirali pristaši razpuščene Slovenske ljudske stranke, in lista, ki so jo dejansko predstavili komunisti. Ti so napeli vse sile, da dobe občino v roke. Komunisti so z gotovostjo pričakovali zmago. Ko pa so razglasili rezultate, so bili silno razočarani. Besni nad izidom volitev so izzvali pretep, kjer so se izkazali bolje pripravljene in močnejše od nasprotnikov! Že takrat so pokazali, s kakšnimi sredstvi nasilja je komunizem voljan doseči svoje cilje.

     

     

    Kardelj ni bil nikjer zaposlen, pa je vendar dobro živel. Dober poznavalec občine je takrat Edvarda ocenil: »Ta človek se mi zdi sumljiv. Nima zaposlitve. Prepričan sem, da je njegovo edino delo organiziranje rdečih.« Pod njegovim vodstvom se je torej razvila po vsej Sloveniji živahna komunistična propaganda, posebno pa v občini Polje.

     

    Po smrti kralja Aleksandra je pod vplivom dr. Korošca in dr. Mačka oziroma njunih strank diktatura polagoma prehajala v bolj demokratično vladavino. Večjo svobodo, ki so jo priborili drugi, so izrabili komunisti. Od vsepovsod so zbirali brezposelne, potepuhe in delomrzneže in demonstrirajoč vpili nad županom, naj jim priskrbi dela, kruha in svobode. Dobro  se vedeli, da občina ne more storiti nič ali le malo izven svojega delokroga. Toda komunisti so rabili vajo za revolucijo. Tudi sicer so načrtno radi izzivali, da bi vplivali na ljudske množice in videli, kakšen odziv bo imel njihov nastop.

     

    Po vojni v Škofovih zavodih, kjer so partizani imeli zaprte domoljube: Natlačeni smo bili kot vžigalice. Če se je eden ponoči obrnil, se je morala vsa vrsta. Koža na bokih je že otrdela, nismo več čutili golega poda. Za vzglavje so služili čevlji ali menažka. Zobje so mi začeli izstopati, ležali so križem kražem, lahko bi jih z roko izpulil. Predolgo že ni bilo kaj gristi, ne pravih vitaminov. Nekateri so iz poda odkrhnili tresko in jo žvečili. Kruh smo videli le v stražarjevih rokah. Med skupno molitvijo je neki opoldan stražar zunaj ustrelil v okno in zagrozil, da bo streljal med nas, če ne prenehamo. Odslej smo to naredili pri zaprtem oknu. Kaj je bilo tedaj z vami, naši stražarji? Ste bili res tako zaslepljeni misleč, da nismo vredni te molitve – ali vam je morda budila vest?  

     

    V zaprtih kočevskih revirjih bodo za zabavo jetnike tudi razčetverjali s konji. Že med vojno je žandarmerijska postaja na Bledu prejela obvestilo, da so v Bohinju partizani s konjema razpolovili dekle, ki je bila obiskala teto v Ljubljani. (To je ponovno Zdravku H. z Jesenic potrdil mož iz Baške grape, predvojni in medvojni žandar na Bledu).

     

    Eno drži: to, da sem videl, kako je trpel in izginjal svet slovenstva po končani vojni, me je krepko zaznamovalo ta vso mladost. Vseeno predpostavim, da je bilo huje pri srcu ljudem, ki so – ne da bi vedeli – tvorno pomagali komunizmu na Slovenskem v sedlo, posebno likvidatorjem.

     

    Oblast, ki ustrahuje svoje mladoletnike in jih prisiljuje k ovajanju sodržavljanov, je zločinska. Je to pravna država? Ni! Množicam so obljubljali svobodo in srečo na zemlji, a uživali so ju v glavnem le brezvestneži.

     

    Poroka Melite in njenega Američana Allana: Melita je poleg predane ljubezni čutila še močno potrebo, da ji nekdo zagotovi osebno varnost. Koliko udbovskih zaslišanj in šikaniranja je prestala! »Očka, skušaj me razumeti, tu zame ni življenja!Ne pustijo me pri miru. Moram proč v svet! Oče, ki je sam imel težave zaradi neprikrivanja vere, je s trpečim srcem pristal: »Dobro, otrok moj! Poročita se z Allanom in bodita srečna!« Melita je pričakovala otroka. Naj se rodi kot svoboden ameriški državljan! Še zadnji objemi in poljubi na letališču in DC-3 je vzletel proti Dunaju. Tam bosta presedla v večje letalo, ki ju bo poneslo čez ocean. Malo pred dunajskim letališčem je njuno letalo v zraku eksplodiralo. Njena Mati Vlahinja: »Oni su… u avion namestili paklenu mašinu. Ubice sotonske! Niso hteli, da dopuste, da bi ona onde u Americi mogla, da progovori o neprilikama, koje je imela sa Rankovičevom Udbo.«

     

     

     

     


    Nazaj

    Komentiraj

    • Na voljo imate še znakov.
    • Vpišite prikazane znake
      This is a captcha-picture. It is used to prevent mass-access by robots. (see: www.captcha.net)
        
    Dodaj komentar

    Komentarji: