V javnosti velikokrat slišimo o krščanskih vrednotah, celo nekateri politiki govorijo o tem! Zelo resno vprašanje pa je, na katere vrednote se misli oziroma - katere so krščanske vrednote?

V brošuri Živalim sovražna Hieronimova biblija, ki jo je društvo izdalo že pred 18 leti, lahko beremo o Jezusovi ljubezni do živali in ostalih vrednotah, ki jih je učil in živel kot vzor. Veliko raziskovalcev, teologov, zgodovinarjev si je enotnih, da mnogi zgodovinski viri nakazujejo na veliko Jezusovo ljubezen do živali, narave in vseh ljudi. Da je bil čisti pacifist. Pacifizem pa duhovniški kasti nikoli ni bil povšeči, tako tudi Jezusov nauk in njegove vrednote ne. Zato so jih obrnili na glavo, jih spremenili po svoje ter jih spretno zavili v krščanski plašč.

Jezusove vrednote so: svoboda, miroljubnost, resnicoljubnost, poštenost, enakost, bratstvo, toleranca, odprtost, premočrtnost, potrpljenje, usmiljenje in ljubezen do Boga, človeka, živali in narave. Jezus je bil proti vsakemu nasilju, proti orožju, vojni, bratomoru, ubijanju živali in uničevanju narave. Ja, še enkrat, nobenega dvoma ni: bil je pacifist.

In če pogledamo v ta svet, človekova vsakdanja dejanja, hitro ugotovimo, da so naše krščanske vrednote ali, bolje rečeno, cerkveno-državne vrednote, skozi zgodovino in danes popolnoma nasprotne Jezusovim. Omenimo le nekatere: suženjstvo ljudi in živali, kratenje svobode ljudem in živalim na vseh področjih, nemir, nasilje, vojne, laž, prevare, posiljevanje, nepoštenost, neenakost ter vsiljevanje in delanje razlik, nepotrpežljivost, sovraštvo in podpihovanje sovraštva do soljudi, živali in narave ter, kot pravi Einstein, do življenjske energije v vsem – Boga. Po vsem tem se zastavlja novo, dodatno vprašanje.

Če naše krščanske vrednote niso Jezusove vrednote oziroma so jim celo diametralno nasprotne, čigave so potem? Komu na čast se vsako leto prireja božični cirkus, koga se slavi in časti? Ali nekdo zlorablja Jezusovo ime za svoje ideje in cilje? Kdo uživa v zasmehovanju in norčevanju iz Jezusovega nauka in življenja?

Božični spektakel ali praznovanje Jezusovega rojstva, kot ga poznamo, je torej že v osnovi povsem mimo, ker več kot očitno nima nobene zveze z Jezusovimi vrednotami.

Če želimo, lahko razmislimo o tem in že letos praznujemo drugače. Tako, da se odločimo za Kristusove vrednote in ne podpiramo več izdelovanja orožja, vojn, nasilja, suženjstva ljudi in živali, sovraštva do drugačnih in drugače mislečih ter ubijanja ljudi, živali in narave. In se trudimo živeti tako vse dni, ne le za praznike.  

Kot človeštvo imamo zaradi tega resen problem!

Težava človeštva je v tem, da smo sčasoma te napačne vrednote sprejeli kot nekaj normalnega. Mnogi bi celo danes rekli, da drugače pač ne gre. In to je naš resen problem. Odgovor na vprašanje, od kod izvirajo ideje za vojne, nasilje in uničevanje, kdo je utiral pot, učil ubijati, trpinčiti in uničevati, nam ponujajo nekateri raziskovalci in zgodovinarji, npr. znani in svetovno priznani nemški cerkveni zgodovinar, raziskovalec in pisatelj Karlheinz Deschner, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju krščanstva, še posebej katoliške cerkve. Deschner nam ponuja odgovor in pravi takole: “Po intenzivnem raziskovanju zgodovine krščanstva v antiki, srednjem veku in novejšem času, še posebno v 20. stoletju, ne poznam nobene organizacije na svetu, ki bi se obdržala tako dolgo in neprekinjeno in bi bila tako strahotno obremenjena z zločini, kot je rimskokatoliška cerkev.”

Zelo jasen je tudi nekdanji jezuit, grof Hoensbroch: “Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.”

Uživanje mesa ima religiozno ozadje z duhovniško tradicijo

Zelo pomembno je, da spoznamo in dojamemo, da imata ubijanje živali in uživanje njihovih trupel religiozno ozadje z duhovniško tradicijo. Verski prazniki, kot je na primer božič, so namreč od vsega začetka povezani z živalskim kanibalizmom. Duhovniki so bili prvi poklicni mesarji oz. je bil mesarski poklic istočasno duhovniški poklic. Na čelu religioznega slavja in živalskega kanibalizma je bil vedno duhovnik – mesar – in kot takemu je bila njegova duhovniška dolžnost z nožem ubiti žival, razkosati truplo in zažgati posamezne dele na oltarju. Ni pa bilo določeno, da celo truplo zgori za umiritev bogov, ampak je duhovnik najboljše dele vzel zase, ostanek pa je dal vsem tistim, ki so poskrbeli za nabavo žrtvenih živali, pripravo žrtvenega oltarja in rituala.

Če poznamo in poskusimo razumeti te povezave, bomo morda lažje razumeli in si odgovorili na vprašanje, zakaj ljudje ubijajo živali in zakaj jedo njihova telesa. Za mnoge izmed nas ni več skrivnost, da potrošnja mesa in religije delajo skupaj od samega začetka. 

Ubijanje živali za hrano ima svoj izvor v zgodnjih kultih žrtvovanja, pri katerih so poganski duhovniki žrtvovali živali in ljudi, da bi tako pomirili domnevno jezno božanstvo. Poganski duhovniki so med obredi jedli meso živali. Vodilni cerkveni ljudje v zgodnjem krščanstvu, kot na primer Pavel, so te poganske rituale in čarovnije prenesli in jih vgradili v nastajajoče krščanstvo ter obenem spremenili Jezusov miroljuben nauk do vseh ljudi in celotnega stvarstva v pokole.

Tako so se pod blagoslovom cerkve in navdihnjenosti papežev izvajali okrutni pokoli, posilstva in pustošenje španskih škofov in vojakov v Ameriki, križarske vojne, inkvizicija, grmade, pobijanje celih ljudstev, ki so se opredelila kot vegani (Bogomili na Balkanu, Katari v Franciji ...). Tako je bilo predvsem Pavlovo ponarejanje Jezusovega nauka v odnosu do živali odločilno ter je kasneje povzročalo in še danes povzroča nepredstavljivo trpljenje živali in narave, samo zaradi našega prehranjevanja s hrano živalskega izvora. 

Toda počasi se vse razkriva. Živimo v mogočnem časovnem preobratu, v katerem vedno glasneje odmeva klic resnice: smrt živali je smrt ljudi! Ljudje, prenehajte mučiti, ubijati in jesti živali, ki so del celotnega stvarstva in s tem del vas samih. Tudi v Sloveniji lahko mnogi pridejo do resnice, podane po preroški besedi za naš čas, in to že petdeset let (www.gabriele-zalozba.com). Seveda, če si to želijo. Nekateri, ki smo prepoznali veliko laž in prevaro krščanskih cerkva ter zlorabo besedne zveze ‘krščanske vrednote’, ne želimo več sodelovati v tem božičnem norčevanju iz Jezusovega rojstva, ki vsako leto še dodatno poveča ubijanje živali za božični večer in božično kosilo. Lahko se nam priključite, odločitev je vaša. Živali pa bodo hvaležne.

Pripravil: Stanko Valpatič

Vir: revija Osvoboditev živali, december 2023

Komentiraj

Komentarji: