Angela Vode (1892–1985) je delovala kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami, s svojim izrazitim socialnim čutom pa se je borila za boljši položaj žensk in delavcev.  Ker je bila izključena iz Komunistične partije, predvsem zaradi svojeglavosti in moralnosti, saj ni prenesla pakta med nacisti in komunisti, si je nakopala hude zamere partijskih kolegov in kolegic. Ko so leta 1945 prišli na oblast, so jo izkoristili za poravnavo starih računov. Vodetova je bila šest let zaprta, nato pa do smrti izključena iz javnega življenja in jo je preživljala sestra Ivanka Špindler. Angela je v tem času skrivaj pisala knjigo, po kateri je nastal tudi film – popisala je svet pred drugo svetovno vojno, vojno, komunistično revolucijo in čas po njej. Skriti spomin je tudi prvo pričevanje o ženskih zaporih pri nas.

Odlomki iz knjige Skriti spomin:

Trgovec Pavlin je s skrajno varčnim poslovanjem spravil skupaj hišo na Prulah. Ob »osvoboditvi« so se oglasili prijazni sosedje in najemniki stanovanj ter zahtevali Pavlinovo hišo. Toda privatna lastnina je bila zajamčena, niso je mogli vzeti brez vzroka. Kako bi to izpeljali? Tako pač, kot že v toliko sto in sto primerih: lastnika je treba obtožiti primernega zločina, da ga lahko zapro in obsodijo, s tem pa tudi razlaste. Obdolžili so ga, da je spravil nekoga med vojno v lager. Pavlin tistega človeka niti poznal ni. Ko je prišel Pavlin po prvi razpravi v celico, je povedal sozapornikom, česa ga dolžijo.  Takoj se jih je oglasilo menda več kot dvajset, ki so bili obdolženi istega zločina: vsi so izdali istega človeka.

Pokojnino so dobili ljudje, ki niso nikoli nič delali, tudi med vojno ne.  Toda pravočasno so se udinjali – in pokojninski zavod, ki ga vodijo zagrizeni udbovci, jim je naštel polna leta v visokem plačilnem razredu. Bili so  tudi takšni, ki so nagovorili dva prijatelja, ki sta o tretjem podala izjavo, da je bil vso vojno aktivist na terenu – pa je bila zadeva urejena. Takih primerov je na tisoče.

Delo, 5. junija 1965 ugotavlja: Socialistični direktor v »brezrazredni družbi« ima tisoč odstotkov več plače kot proletarec, ki je po Kardeljevem evangeliju povsem enak direktorju. V isti številki ugotavlja Delo: Za Bežigradom je razlika med najnižjim in najvišjim dohodkom več kot 22-kratna.

Spominjam se 70 letne kmetice s Štajerske, obsojene na 20 let strogega zapora, ker je zažgala svoj hlev, preden bi ga morala oddati zadrugi. Rekla je, da ko bi ji bilo mogoče, bi ga še enkrat zažgala.

Kmetici vdovi so pobrali vse in ker je protestirala, so jo postavili pred sodišče in obsodili na dve leti zapora zaradi žaljenja oblasti. Ko so jo vprašali, ali ima kaj pripomniti, je rekla: »Samo malo pravičnosti bi prosila, gospodje,« pa so ji dodali še dve leti, tako da je sedela štiri leta.

To brezglavo preobraževanje naše vasi v »socialistično skupnost« ni rodilo niti ideološkega niti gospodarskega uspeha, ampak v obeh smereh samo ogromno škodo. To, in pa bojkot Vzhoda, je prisililo Jugoslavijo, da se je začela ozirati na Zahod in iskati stike s kapitalističnimi državami, zlasti z Ameriko. Dobivali smo ogromne podpore, tako v obliki posojil, kakor tudi v drugih oblikah pomoči, pa tudi z živili nas je podprla Amerika.

Državna kmetijska podjetja so kljub ogromnim investicijam iz raznih posojil in kljub davčnim olajšavam izkazovala rastočo izgubo.

Ljudje so kritizirali, a kritika je bila vedno ovržena. Mladinec je opazoval početje agrokombinata v Limbušu. Ko je videl, da v kombinatovih nasadih gnije na kupe jabolk, je napisal v rubriko Pisma bralcev svoje pomisleke o tem, češ da to ne kaže na dobro gospodarjenje. Vodstvo kombinata je odločno protestiralo proti takemu pisanju. Novinar Dela se je informiral, kako je z zadevo in dognal, da je bila dijakova kritika povsem upravičena. Kmalu pa je uredništvo Dela prejelo od dijaka novo pismo, v katerem sporoča, da navedbe v njegovem pismu niso resnične. Uredništvo se je pozanimalo za zadevo in izvedelo, da so mladinca poklicali na upravo podjetja ter pritiskali nanj, naj svoje ugotovitve prekliče, sicer da ga bodo izročili sodišču zaradi obrekovanja.

Komentiraj

Komentarji: