Očim in pankrt je pretresljiva zgodba o življenju neke deklice in neke starke. Medtem ko je prva vsak dan tepena in preživlja grozotno otroštvo, druga pripoveduje zgodbe, ki zdravijo in deklici pomagajo spopadati se s peklom, v katerem živi.
Aiya in Tara se znova srečata mnogo let pozneje tik pred Tarino smrtjo. Aiya se odpravi v mestece, kjer živi Tara, da bi se poslovila od starke, ki ji je spremenila življenje in določila njeno usodo; Tara pa jo pričakuje, da bi ji predala svoje življenjsko poslanstvo in jo spodbudila k služenju in pomoči drugim.
Medtem ko prvo čaka pot proti luči na koncu tunela, druga nadaljuje pot dobrote in sočutja ter tako išče svojo pot k osvoboditvi.
Skozi pretresljive zgodbe iz Aiyinega otroštva avtorica spregovori o ljubezni in strahu, sovraštvu in odpuščanju, sočutju in pomoči, ki nas lahko vodijo skozi življenje, ko se zdi, da je vse izgubilo smisel.
Tarine tople zgodbe nas spomnijo na znane življenjske resnice: Ne stori drugim tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi; Kar seješ, to žanješ; Samo sprememba je večna in številne druge. Avtorica pripoveduje skozi avtobiografsko nit svojega otroštva, zgodbe pa nam govorijo o boju proti nasilju, posebej družinskemu, in vnašajo svetlobo tja, kjer temačnost strahu preprečuje pot ljubezni in pogumu za spremembe.
Po zaslugi Tare, ženske, ki se ni ničesar bala, je Aiya našla moč, da se zoperstavi strahu in najde svojo pot ljubezni in ozdravljenja.
184 strani
mehka vezava
Knjigi na pot;
Žrtve o nasilju, ki ga doživljajo redko in le stežka spregovorijo. Zato je knjiga Očim in pankrt dragocena pripoved o izkušnji žrtve nasilja v družini. Bralcu zelo neposredno razkriva različna ozadja, ki žrtve priklenejo v družinsko okolje, kjer je prisotno nasilje in približa težavno pot žrtev ki jo prehodijo, da se osvobodijo ujetosti v strah, sovraštvo in bolečino. Vendar nekatere sledi ostanejo za vedno. Aiya svojo izkušnjo sklene z mislijo: » Zaprla sem to poglavje svojega življenja in se trudila, da bi mu odpustila, nikoli pa nisem pozabila«.
Dr. Lilijana Šprah, univ. dipl. psih. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Družbenomedicinski inštitut
Iz spremne besede
Ocenjujem, da bo vsebina knjige, ki je pred vami, mnoge od vas ganila, nekatere med vami pa tudi pretresla. Glede na obravnavano problematiko in s svojo osebno izpovednostjo je v slovenskem prostoru zagotovo enkratna.
Obravnavana tematika je resna, vendar je besedilo napisano brez nepotrebnega dramatiziranja, objektivno in izjemno berljivo. Knjiga v ničemer ne obsoja, vendar v bralcu vzbudi mnoga vprašanja o življenju deklice, katere stiske navkljub očitnim znakom nihče od odraslih ni prepoznal. Ali ni želel prepoznati? Pogledal stran?
Glede na svojo vsebino je knjiga primerno čtivo za vse generacije, svoj namen ozaveščanja pa bi lahko odlično opravila tudi kot obvezno čtivo v ustreznih sistemih vzgoje in izobraževanja.
Dr. Leonida Zalokar
Aleksandra Hampamer, hrvaška pisateljica, aktivistka in žrtev družinskega nasilja, se je s svojo knjigo Očim in pankrt (slovenski prevod je izšel pri založbi Chiara) odločila, da bo podrla tabuje in žrtvam pokazala, da niso same krive in da se lahko zoperstavijo nasilnežem.
Glavna junakinja Aiya je bistra in odločna deklica. Prva štiri leta otroštva preživlja srečna z mamo in babico, s prihodom očima v družino pa postane njeno življenje eno samo trpljenje; sprva s klofutami, brcami, tepežem, pri 13 letih pa jo začne tudi spolno zlorabljati. Aiya hudo trpi tudi zato, ker se očimovo nasilje razrašča nad vso družino, tudi nad mlajšimi bratci in sestricami in nad mamo. Svetli žarek v njenem življenju pa predstavlja Tara, stara gospa, ki vidi v ljudeh samo dobro in s pripovedovanjem zdravilnih zgodb boža razbolelo dušo mlade deklice.
Zgodba opisuje tudi izhod iz nasilja in posledice te odločitve ( družina se odseli od nasilneža), je pa hkrati zgodba o odpuščanju in iskanju boljšega življenja za vsako ceno.
S knjigo je želela poudariti tudi, da nobeno nasilje ni dovoljeno, še posebej ne proti otrokom. “Ko slišim, da je klofuta čisto sprejemljiva, mi postane slabo. Vem, da smo vsi kdaj jezni, a obstajajo drugi načini reševanja. Tepež pri otrocih vedno pušča travme, te načine bodo prenesli naprej. Mi smo tisti, ki kreiramo svet.”