Angleški nevrolog Oliver Sacks je najbolj znan po svojih strokovnih, a z izjemnim občutkom napisanih knjižnih delih (na primer Mož, ki je imel ženo za klobuk), v katerih z literarnim poletom skupaj z bralcem prodira v skrivnosti človeških možganov. V knjigi Noga, na katero se opreš je povezal osebno izkušnjo s svojim strokovnim znanjem. Na planinskem izletu je doživel nesrečo, v kateri si je tako hudo poškodoval nogo, da je komaj preživel. Iz zdravnika se je nato prelevil v pacienta. 

V iskrenem izpovednem delu Noga, na katero se opreš nam Sacks natančno in v zanj značilnem pripovednem slogu opisuje proces svojega okrevanja. Na razumljiv način poglobljeno in emocionalno doživeto opiše, kako se človekova telesna onesposobljenost lahko izkaže tudi za zahtevno duševno osebnostno preizkušnjo. Med okrevan­jem je Sacks namreč neutrudno opazoval samega sebe in raziskoval ter popisal lastne čustvene odzive na svoje okrnjeno zdravstveno stanje od jeze do obupa in od apatije do cinizma, s katerimi se je soočal kot bolnik.

Ob prebolevanju svoje poškodbe je bil Sacks izpostavljen mučnim občutkom odtujenosti in nemoči ter izgube nadzora nad lastnim telesom, kar je od prej poznal le iz zgodb svojih pacientov. V tej edinstveni knjigi tako razmišlja o enotnosti človekovega telesa in uma ter o primerih, ko ti dve razsežnosti v človeku povzročata razkol.

»Čudovito razkošna in v vseh pogledih pozorno izpisana zgodba.«

 – Sunday Telegraph

»Izjemno, velikodušno, živahno in temeljito pisanje – pravi nevrološki roman.«

 – The Sunday Times

OLIVER SACKS (1933–2015) je večinoma živel in delal v New Yorku kot zdravnik in profesor nevrologije. Napisal je številne knjige in strokovne članke s področja nevroznanosti ter s svojim izdelanim smislom za pripovedovanje to stroko približal širšemu krogu ljudi. Sacks zato velja za najbolj znanega sodobnega nevrologa. Do sedaj so bile v slovenščino prevedene njegove knjige Mož, ki je imel ženo za klobuk (2009), avtobiografija V pogonu (2016), ki jo je dokončal malo pred smrtjo, in posthumno izdana zbirka esejev Hvaležnost (2016). Za svoja dela je prejel številne nagrade najpomembnejših ameriških znanstvenih in akademskih institucij, kritiki časopisa New York Times pa so ga poimenovali za »poeta medicine«.

»No ja, petnajst let sem bil zdravnik. Zdaj bom okusil, kaj pomeni biti bolnik.«

»Če smo mladi, lepi, blagoslovljeni z darovi in močjo, če požanjemo slavo, bogastvo, naklonjenost, dosežemo izpolnitev, smo zlahka prijazni, dobrosrčno naklonjeni svetu. A naj se zgodi, da pademo v nemilost, ostanemo pohabljeni, prikrajšani, poškodovani; naj se zgodi, da smo ob svoje zdravje in moč, ob srečo in naklonjenost; naj se zgodi, da zbolimo, nas zagrne nesreča in smo oropani zanesljivega upanja na okrevanje – takrat bosta naša srčnost, krepost našega značaja preizkušani do skrajnih meja.«

– iz knjige