Mnenja o knjigi

Po navadi so mi policisti bolj vzbujali strah kot kaj drugega, vendar ti, Ivček, si dokazal, da imajo lahko tudi policisti ogromno srce.:).  Glede na to, da so dogodki, ki si jih doživljal sam, v današnjem času pogosti, je knjiga pravo darilo za tiste,  ki so imeli podobne izkušnje ali pa se s tem še soočajo in pa seveda tudi za tiste, ki se na srečo s tovrstnimi težavami nismo srečali. S knjigo si mi dal širši pogled na »funkcioniranje« družine, saj se sama pogosto pritožujem nad različnimi potezami članov v svoji družini. S tvojo pomočjo sem spoznala, da naša družina odlično funkcionira, ne glede na mnoga nesoglasja. Knjigo priporočam vsem, ki se pritožujejo nad stanjem v družini, pa naj bo to pretirano pritoževanje ali pa zelo upravičeno.

Ker te osebno poznam, vem, da živiš točno tisto kar v knjigi omenjaš. Čestitam za premagano bitko. Si moj zgled in želim si iti po tvojih stopinjah, da spremenim sebe in na ta način spremenim svoj svet. Hvala za pomoč na tej poti!

Nina Mandelj

Ponavadi sem taka, da veliko knjig ne preberem do konca. Če mi knjiga ni všeč, jo kar zaprem – mogoče slaba lastnost, saj pravijo ”slab začetek, dober konec”, vendar kdo bi si lahko pomagal? 

Ivan, tvojo knjigo pa nisem spustila iz rok vse do zadnje strani. Imela sem to čast, da sem te spoznala že prej, kot pa si izdal knjigo, in rečem lahko le, da si res človek, ki živi točno tako življenje, kot ga opisuje v knjigi.

Ko sem te spoznala v živo, sem že vedela, da tvoja preteklost ni bila ravno sijoča, vendar veliko je bilo še stvari za katere nisem vedela. Pa že takrat sem si mislila »Kako je lahko nekdo s tako temačno preteklostjo danes srečen«? Res občudovanja vredno. Po končanem branju tvoje knjige pa sem samo še bolj prepričana, da si eden izmed ljudi v mojem življenju, ki so pustili močen pečat.

Najbrž se vsem dogaja, da imamo slab dan ali pa se nam samo nekaj slabega pripeti in takrat mislimo, da se je za nas končal svet. Razmišljamo samo še o tej zadevi in o tem kako nesrečni smo v življenju. Tvojo knjigo sem prebirala v času, ko sem se končno opogumila in si dovolila, da končam nekaj v čemer nisem bila srečna. Morda se še spomneš, ko smo se na najini delavnici pogovarjali o mojem življenju in eni veliki spremembi, ki bi jo rada naredila. In res sem jo. Pobrala sem sebe in Molly in zdaj sva ”perfect duo”, ter z odprtimi rokami in veliko žlico zajemava življenje – točno tako kot si zasluživa… Vendar v tistem trenutku, ko sem to naredila, sem bila prepričana, da mi življenje že res ves čas polaga polena pod noge. Najprej anoreksija, potem še zmedenost v ljubezni, iskanje službe in konec koncev vedno prisotno vprašanje »Kaj bo z mano, bom o.k.«?

In takrat primem v roke tvojo knjigo in dobesedno ”požrem” strani, v katerih opisuješ skozi kaj vse si že šel. In kar je še pomembnejše – da si preživel! In si zdaj srečen človek, z veliko optimizma v sebi! Dovolil si si sprememb in si dal priložnost zaživeti srečno življenje.

In, ko človek to prebere, se mu res vsak problem zdi majhen. Drobcen. Poleg tega pa dobi še voljo, da vsak ta drobec reši! In kaj več ti lahko da knjiga kot pa upanje na izboljšanje?!

Res si napisal knjigo, ki bi jo morala imeti v svojem domu vsaka druužina. Prebrati bi jo morali tako stari kot mladi. Vsi bi se lahko iz nje nekaj naučili.

Ivan, hvala ti za izpovedano zgodbo in upam, da jo v roke dobi čim več ljudi!

Špela (in Molly)